Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Gorovje Demen

Go down 
AvtorSporočilo
Leassi
Admin
Admin
avatar

Female Prispevkov : 8330
Starost : 23
Lokacija : Lossarnach
Geslo : .•° No Mercy °•.
Registracija : 22/06/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 116.620

ObjavljaNaslov sporočila: Gorovje Demen   Pet 26 Sep 2008 - 15:52

Visoko gorovje precej severno od Ethira. Redki se podajo vanj in malokdo se vrne. To gorovje omejuje svet Foresta, kakor ga poznajo njegovi prebivalci. Tu živijo v miru in srečni, imajo vse kar potrebujejo in večino nikakor ne mika prenašati tegob prebijanja čez gore in odkrivanje (najbrž) pustih in mrzlih dežel visoko na severu. Srečni so s tem, kar imajo doma in prav je tako.

_________________
¤~°~¤
"Veruj v svoje verige, a zastraži ujetnika."
~¤~°~¤~
Moč: 1
Spretnost: 2
Hitrost: 2
Inteligenca: 2
Spomin: 1
Motivacija: 1
Zbranost: 2
Iznajdljivost: 1
ORMV: 1
°~¤~°~¤~°

°~¤~°~¤~°
Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Jason
Človek
Človek
avatar

Male Prispevkov : 232
Lokacija : in the middle of nowhere...
Registracija : 05/01/2011

Statistika
Status: Berač
Denar: 7.000

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Sob 8 Jan 2011 - 9:33

Ob kirku kanje je Jason dvignil pogled. Stal je na vrhu pečine, ki se je pela visoko nad Forestom. Pogled je od tam segel daleč, a jutro je bilo zelo megleno, tako d je lahko opazoval le manjše vasice daleč v dolini in zaspano prebujanje mesta spodaj na ravnici.
Vdihnil je svež gorski zrak. To je bil resnično njegov najljubši kotiček- edina družba so mu bile živali, ljudje sem niso radi zahajali. Gorovje je imelo neko svoje življenje, ki te je lahko hitro spravilo v nevarnost, kamenje se je rado odkrušilo ravno ob nepravem času in te pahnilo v globino, drevesa pa so bila visoka in za nekatere zastrašujoča. Nekaterim se je zvrtelo in so v gozdu videli različne privide- misli so, da so zblazneli. Jason je bil tega vajen. Gorovje je zelo dobro poznal že od zamegljenega otroštva, ko se je že potikal po teh gozdovih- vendar se je z leti spreminjalo. Vseeno mu je gorovje z vso svojo lepoto in skrivnostnostjo predstavljalo enega najmočnejših in najpomembnejših zaveznikov.
Ko se je pokrajna pod njim dokončno prebudila, je erin vedel, da je čas za odhod. Spretno je skočil s pečine na manjšo poličko spodaj. pri tem je prestrašil nekaj prebujajočih se ptic, ki so čivkajoč zletele v nebo. Ni se zmenil zanje ampak nadaljeval svojo pot po zdrobljenem kamenju navzdol. Tu še niso zgradili urejenih poti- bil je popolnoma sam, obkrožale so ga le divje živali in divjina. Ter slutnje nadnaravnega. To ga je vedno fasciniralo. Včasih si v gozdovih lahko ugledal duhove, demone ali kakšne druge nenavedne pojave, a je večina mislila da je to zaradi višine in zraka. Jason je vedel, da temu ni tako.
Počasi in previdno je stopal po poti navzdol- na levi gozd, na desni globok prepad navzdol. Stena je bila povsem ravna, čeprav ne gladka. Grušč se mu je usipal pod nogami in skoraj bi padel, ko mu je spodrsnilo. Tudi najbolj izkušeni težko preživijo v tem gorovju. čeprav je bila pot široka, Bi bil padec vseno usoden. Še bolj previden bo moral biti. Odkar so Forest prevzeli temnostranci, se mu je zdelo kot da je gorovje nemirno: Obrnilo se je takorekoč proti vsaki človeški nogi, ki je stopila nanj. Ali ga je prevzela temna sila ali se slednje preprosto skuša obraniti, tega Jason ni vedel in vrjetno nikoli nebo. Vendar so bile gore njegovo področje, in to mu zaenkrat še ni preprečilo uživanja narave.
Ta dan je imel zopet srečo. Varno je prečkal nižje gorovje, ter se splazil skozi vasi (ljudje so tu sicer sovražili temnostrance, a vohune so imeli slednji povsod) ter nadaljeval pot čez planjave in gozdove, izogibajoč se cesti. Ni vedel kam ga nesejo noge. Vedel je le, da se bo kaj kmalu zopet vrnil sem. Vendar ima pred tem še nekaj opravkov.
Nazaj na vrh Go down
Ull
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 541
Starost : 26
Lokacija : Araw
Geslo : Me gusta :3
Registracija : 02/02/2012

Statistika
Status: Hlapec
Denar: 12.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Ned 13 Jan 2013 - 17:49

[[ prihajam od tukaj ]]

    Skomignila je z rameni in si zgolj mislila, če hočejo čez gorovje, pa pojdimo čezenj. A ji zamisel ni kaj preveč dišala. Pritoževati se pač ni mislila, bolj jo je skrbel mraz in to da sama nima kaj preveč toplih oblačil. Pa še gozd ji je bil veliko bolj ljub kakor gore. A rekla ni nič in je zgolj pohitela za džinom do glavnih vrat, kjer so za trenutek postali in končno zapustili mesto. Konec koncev pa ni vedela kaj lahko pričakuje na drugi strnai gorovja. Spominja se le tega mesta in pa kako priti do gorovja. Ideja o konju ji tudi ni dišala in sama si ga že ne bo kupila. "Ne vem, če tod naokoli prodajajo konje, pa vendar lahko malce povprašaš?" je odgovorila Tendrasu - kakor se ji je možakar predstavil. Hodila je ob džinu. Opazovala je njegov kompas in se spraševala kam točno jih vodi. Res lahko regulira pot do severa in hodijo po tisti poti, ki je v glavi začrtana? Potem je spregovoril o odpravi, katere je bila deležna tudi ona - za kratek čas. "Kakšne težave, pa pričakuješ?" jo je zanimalo, ker sama ni videla nobenih težav. Tudi oni so bili svetlostranci in so zgolj iskali novo zavezništvo ali nekaj podobnega. Pot do gorovja jim je oviral travnik. Bil je bolj prehoden kakor sam goz, v katerem se je znašla Ull en dan prej. Trušč mesta je pojenjal z vsakim korakom bolj. Džin je res imel velik tempo in v tako lahko prehodnem travniku, mu je zlahka sledila. Kaj kmalu je v daljavi zaslišala šum vode. "Voda." je rekla na glas in ju pogledala, potem pa zavila proti njej. Njena čutarica je bila prazna že vsaj dva dni in pametno bi jo bilo napolniti. Pospešeno je hodila vse do reke. Na obrežju je počepnila in napolnila svojo čutarico. Z dlanmi je zajela vodo in si osvežila obraz. Zaprla je čutarico in vstala. "Reka vodi do gorovja. Bi hodili ob njej? Na dosegu bomo vedno imeli svežo vodo in pa hrano." tudi tega se je spomnila. Spomini so kar prihajali in bili so ji v veliko pomoč. Spominjala se je tudi, da je pot do samega gorovja kar dolgo trajala, četudi hodijo po ravnem terenu. Začela je hoditi vzporedno z reko in z njima, ker je bila rahlo oddaljena od njiju. Roke je imela spuščene ob telesu. Razprla je dlan, da je lahko čutila visoko travo, ki jo je nežno božala.

Nazaj na vrh Go down
http://crazy-limi.blogspot.com/
Alaphos
Džin
Džin
avatar

Male Prispevkov : 749
Lokacija : Za sedmimi gorami in devetimi vodami in pri prvem kresu levo.
Geslo : Kill him! Kill him to the death! For the king! King of SPAM!
Registracija : 28/11/2012

Statistika
Status: Vojak
Denar: 7.160

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Pon 14 Jan 2013 - 12:01

Alaphos se je namrščil, ko je ob sebi videl le vilinko, "Le kam za vse bogove, se je izgubil ta človek?" je zamrmral in nato še malo glasneje dejal: "Najboljše bi bilo, če bi prehodila še par milj, nakar bi postavila tabor. V tem času, naju bi lahko Tendras že dohitel.". Nato ji je odgovoril na vprašanje o nevarnostih, ki jih predvideva, rekel ji je: "Gorovje in sever sta že sama po sebi lahko dovolj nevarna in tudi ljudstva, ki morda živijo na severu, ne vejo za vojno med svetlobo in temo, ki divja tukaj. Mogoče ne bodo delali razlike med svetlo in temnostranci, ampak nas bodo vse jemali kot tujce, vdiralce na njihovo ozemlje. Da ne govorim o živalih, ki jih morda srečamo," potem ko je to dejal je hodil naprej ob reki, brez da bi pogledoval na kompas, saj le tega ni več rabil, a ta tudi ni ugasnil, saj je imel dovolj energije do gorovja. Čez nekaj časa se je ustavil. "Predlagam, da tu postavimo tabor, saj se vse bolj temni," je dejal in z enim dobro namerjenim plamenčkom očistil in izravnal prostor, ki ga je izbral za taborišče. Nato je odšel izven kroga, ki je bil očiščen vsake vejice in vsakega šopa trave in prinesel palico. "Poskusil bom zarisati niz zaščitnih urokov, morda je sicer le preganjavica, a tema lahko prinese marsikaj in prav tako svetloba," je dejal in med hojo ob robu očiščenega območja zarisoval tri črte, ki so, ko so bile končane sestavljale dva pasova, ki sta omejevala krog. Zatem je začel v območja pasov zarisovati rune, ki so izvirale še iz časov, ko so bili ljudje še mlada rasa. Znakov, ki so obstajali že pred džini. Šlo je za staro magijo, ki je združevala uničenje in življenje, oziroma natančneje ogenj in naravo in ustvarila dokaj močan zaščitni urok. Le malo run je bilo za res pomembnih, naloga večine je bila okrepitev magične energije, ki se pretaka po pasovih run. Nekaj pa jih je služilo, za nabiranje energije iz okolice. Čez par minut je Alaphos že zarisal vse rune in se postavil ob zunanji pas run. Nato je dejal: "To je zelo star urok, ki združuje sile ognja in narave in s tem ustvari zaščito, ki bo trajala dokler bo vsaj eden, od tistih, ki so ustvarili urok, bil znotraj njega. A tega uroka jaz ne morem uporabiti sam, saj ne morem uporabljati magije narave, magije vilinov. Zatorej te prosim, da stopiš ob notranji krog in začneš vanj pošiljati svojo magijo, za ostalo bom že jaz poskrbel," ko je to rekel, je pokleknil ob zunanji pas in čakal, da bo prispela vilinka do notranjega pasu. Upal je, da ga je slišala in da bo vedela kaj storiti.

(Predlagam, da ob tej reki postavimo tabor in začnemo z zarisovanjem, verjetno nepotrebnih zaščitnih urokov. Vmes bo pa konj prijahal na Tendrasu do sem.)
Nazaj na vrh Go down
http://www.bukvarna.si
Ull
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 541
Starost : 26
Lokacija : Araw
Geslo : Me gusta :3
Registracija : 02/02/2012

Statistika
Status: Hlapec
Denar: 12.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Pon 14 Jan 2013 - 22:26

    Skomignila je z rameni. Sama je mislila, da je prišel za njima. No zaostajal je tam v mestu, bog ve kaj se je spomnil. Je tepec res šel po konja? "Mogoče je obiskal konjušnico?" je odgovorila z vprašanjem. Potem je pokimala in hodila dalje. Ves ta čas je imela razprto dlan in se igrala z visoko travo. "Ja to ja. Mislila sem bolj kakšne težave pričakuješ s prejšno odpravo. Oprosti, če sem te narobe razumela." se je hitro opravičila za nesporazum. Res ga je malo nerodno vprašala o zadevi, a imel je prav. Sam bog ve, kaj prinaša sever. Najbrž nič lahkega, za kar se ni treba veliko truditi. "Lahko si izdelamo orožje." je dodala čez premislek. Po poti je videla veliko uporabnih zadev. Od samih kamnov, do vej, vejic in zelišč, ki bi jih lahko uporabila v zdravilne namene. Tudi tega se je spomnila. Njen čas so jo učili o uporabnih rastlinah in tudi tukaj je bila. Vedela je, da je kamen dovolj trden in oster. Mogoče bo treba kakšnega oblikovati, drugače pa jih smao vzameš s tal in ga namestiš na palico. Žal med potjo ni nabirala ničesar. Ni ga hotela zaustavljati, še manj pa njihovo malo potovanje na sever. Čeprav sta 'izgubila' človeka in ga bosta morala čakati. Upala je, da se jima bo pridružil vsaj do vzhoda sonca.
    Ustavila se je, kjer je rekel. Hitro se je razgledala naokoli. Vejice. Čeprav je Džin ustvari čistino, kjer bosta ali bojo prespali, so bili okoli te čistine vejice in vsi tisti majhni pripomočki za ogenj. Torej je nabrala vejice in kamenje, s katerim bodo obdali ogenj. Vse to je dala na rob čistine. Ni hotela dajati ničesar notri, ker je napravljal neke zaščitne uroke. Sama jih skoraj nikoli ni uporabljala. Vedno je potovala po gozdu in tako spala na drevesih. Saj ne, da tam ni nevarnosti, le bolj varno se je počutila. Tako ali tako pa ima Ull rahel spanec, in jo zbudi marsikateri šum. Ko je končala z nabiranjem vejic za kurjavo in malce večjih vej, je šla nabirati zelišča. Vsa so bila uporabna za razne praske in manjše rane. Toliko, da so oblažile bolečino in so delovale kakor nekakšen naravni obhladek in razkužilo v enem. Nekatere so pa tudi pospešile celjenje. Potem jo je poklical. Napol je poslušala vse tisto kar je govoril. A ko jo je poklical se je takoj odzvala. "Okej." mu je prikimala, se prestavila ob notranji krog in zaprla oči. Sprostila je svoje telo in poklicala naravo. Res je, da ni bila sredi gozda, a tako daleč zopet nista bila. Poleg tega, pa sta bila sredi travnika in reke. Naproščala je naravo za magijo, da bi jo varovala ponoči. Njo in njene sopotnike. Roke je rahlo dvignila in razprla dlani. Zaprla je svoje misli in se čisto osredotočila na magijo in sam gozd. Preplavila jo je prijetna vročica. Lahko je čutila magijo, kako je tekla skozi njeno telo in ven pri njenih rokah. Potrebovala je kar nekaj časa, da je zbrala vso magijo in jo poslala Alaphosu. Prenehala je šele, ko ji je rekel. Rahlo se mu je nasmehnila, ko je končala, naravi pa se je iskreno zahvalila za njeno pomoč. Vrnila se je nazaj k svoje mu nabiranju uporabnih rastlin. Kar nekaj jih je prepoznala in vedela kako se jih uporablja. Nabrala je tudi kamenje in debelejše veje, iz katerih bi lahko naredili orožje - za obrambo. Ko je končal je vse znesla v samo čistino. Ognej je položila na sredino. Naredila je stožec suhe trave in vejic, okoli njih pa je položila kamenje. Ostalo je prepustila njemu, saj je obvladal ogenj. "Misliš, da bo dež?" je še vprašala. Zanimalo jo je, ali potrebujejo streho ali ne. Vzravnano se je stegnila, kolikor se je lahko in se poskusila razgledati naokoli. Iskala je veje, ki so še vedno imele listje na sebi. Nekaj jih je videla v daljavi. Sprehodila se je tja. Veje so bile ogromne in dvomila je, da jih bo lahko premaknila, kaj šele da bi jih zvlekla do tabora? A je poskusila. Veje so pripadale nekemu iglavcu. Tiho se je zahvalila za veje. Potem se je lotila. Zgrabila je za malce manjšo vejo, a še vedno je bila ogromna. Počasi, res počasi jo je zvlekla do njihovega tabora. Zasopihala je in se dobesedno sesedla na tla. "Tam, jih je še več. Lahko bi jih uporabili za streho, če jo bomo rabili. Ali pa zgolj za mehko ležišče." je zadihano govorila in s prstom pokazala v smeri vej. Za trenutek si je odpočila, potem pa nadaljevala s pletenjem vrvice. Uporabila je visoko travo, ki jih je obdajala. Vrv pa se bo uporabila za privezanje kamna na palico in še kaj drugega. Naredila je dolgo sulico in dve manjši. "Nama še kaj manjka?" je vprašala. Sama je nabrala nekaj rastlin, ki jih lahko prežvečiš, da dobiš hranilno snov, poleg tega pa je imela še vedno dva kosa kruha v svojem zavitku. Ob ogenj se je vsedla po turško in tiho žvečila svojo rastlino. Z zanimanjem ga je gledala: "Super si bil prej." Ciljala je na staro magijo, ki jo je uporabil za zaščito čez noč.

Nazaj na vrh Go down
http://crazy-limi.blogspot.com/
Alaphos
Džin
Džin
avatar

Male Prispevkov : 749
Lokacija : Za sedmimi gorami in devetimi vodami in pri prvem kresu levo.
Geslo : Kill him! Kill him to the death! For the king! King of SPAM!
Registracija : 28/11/2012

Statistika
Status: Vojak
Denar: 7.160

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Sob 19 Jan 2013 - 13:45

"Očitno je urok uspel," je dejal Alaphos, ko se je pred njegovim nosom razprostrla ognjena kupola, znotraj katere je bila še ena, sicer malce manjša kupola, travnato zelene barve. Kupoli sta se na nekaterih mestih stikali, prepletali. Ko ga je vprašala če pričakuje dež, je skomignil z rameni in dejal: "Ne vem, a upam, da ne saj lahko poškoduje ognjeni del kupole.". Ko je slišal predlog o ureditvi prenočišča je prikimal in se odpravil nabirati vejevje za strešice nad ležišči, kar tako za vsak primer, če bi deževalo. Ko je nanosil par naročajev vej v kupolo, je začel z postavljanjem konstrukcije. Najprej je s svojimi bodali prirezal veje tako, da so se prilegale in začel postavljati strehe. Čez kakšne pol ure je bilo to opravilo že končano. Zunaj se je že temnilo, a se je zaradi ognjenega dela kupole jasno videlo. Na hitro je ustvaril majhen plamenček, s pomočjo toplote zraka, ki ga je segrevala kupola, iz same kupole pa ni črpal toplote, da ne bi oslabil zaščite. Nato se je odpravil čez kupolo proti bližnjemu gozdičku, da bi nabral nekaj praproti za ležišča. Hitro jo je našel dovolj in šope praproti odvlekel proti prenočišču in hitro skočil skozi kupolo, saj se je bal, da bi se praprot vnela. K sreči je bila praprot vlažna in je bila le malo ožgana ob robovih, tako da je bila primerna za pripravo ležišča. Naredil je dve ležišči, saj bo moral eden izmed njih biti na straži, tako da bi bilo tretje ležišče itak prazno. "Predlagam, da ima zamudnik prvo stražo," je dejal vilinki in videl, kako je le ta končala z izdelavo improviziranega, a v sili prav tako uporabnega orožja. Nato se je spet odpravil iz kupole in tokrat stopil proti reki. Iz nje je vzel nekaj prodnikov, ki so se lepo prilegali v dlan, in vanje s pomočjo ognja in rezila bodala izvrtal luknje. Nazaj grede je pobral še par kosov kremena in se vrnil k ognju. Nato je dejal svoji sopotnici: "Prosim napelji vrv skozi tele kamne," in ji vrgel tri od prodnikov, ki so bili seveda naluknjani. Nato se je usedel na prostor na sredini kupole, kjer je že bil prostor pripravljen za ognjišče, kjer se je že veselo sukal ogenj, očitno ga je pripravila vilinka, medtem ko je bil ob reki. Nato je vzel dva kosa kremena in z njima potolkel ob enega izmed trših kamnov ob ognjišču. Po nekaj udarcih sta se oba kosa razklala na več listov. Večino je zavrgel, a trije listi so bili dovolj pravilne oblike, da se jih je splačalo naprej obdelovati. Malo je naostril robove teh rezil, tako da je drug ob drugega trkal po 2 kosa hkrati. Ko je bil zadovoljen z narejenim, je vrgel vsa tri rezila, ki so zdaj že izgledala podobna rezilom nožev, v ogenj, da bi se utrdila. Čez nekaj časa jih je potegnil iz ognja in nasadil na ročaje, ki jih je z bodali izoblikoval iz ostankov lesa. Z nekaj travnate vrvi je nato privezal rezila na ročaj in dobil tri nože. Enega je vrgel pred vilinko, druga dva pa zapičil zraven sebe. "Tale oborožitev je bolj improvizirana, a med nami sem le jaz bolje oborožen, tako da upam da bo zadostovala," ji je dejal in se zastrmel v sukajoče se plamene ognja.

(Očitno smo ostali v kameni dobi Very Happy )
Nazaj na vrh Go down
http://www.bukvarna.si
Ull
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 541
Starost : 26
Lokacija : Araw
Geslo : Me gusta :3
Registracija : 02/02/2012

Statistika
Status: Hlapec
Denar: 12.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Tor 22 Jan 2013 - 15:13

    Strinjala se je z njegovim predlogom. Pa saj ne, da bi bila sobvražna do njunega sopotnika. A konec koncev je sam hotel konja, ona dva pa nista zgradila prenočišča le zase, temveč tudi zanj. "Zadnjo stražo lahko prevzamem jaz." je rekla na glas. Veliko lažje bi ji bilo, sicer pa je že tako ali tko vstajala s soncem. Zanj in za človeka ni vedela kakšne navade imata, zato se je ponudila. Če bo vstala nekaj ur pred samim vzhodom, ne bo prav nič narobe. Prijela je kamne in vrvico, ter jo napeljala skozi njo. Neumno je pogledala rezilo, ki ji je ga vrgel. Za zaščito? Po pravici povedano: Ull se je izogibala vsakršnega orožja. Včasih si je naredila kakšno manjše in preprosto rezilo, za debelejše rastline. Z rokami je težko obrezato oziroma odtrgati cvetove in listovje. Nekatere rastline imajo debela stebla, v katerih se kar prepletajo močne žilice in nitke. Več časa se matraš z rokami, kakor pa rezilom. Za ubijanje živali, ni potrebovala orožja, saj sploh ni jedla mesa, kaj šele ubijala. Za obrambo pa.. V skrajni sili spleza na drevo, sicer pa poskuša pomiriti žival, ji pokazati, da je ne bo ranila in podobno. Nikoli ji ni bilo do ubijanja. A na tej čisti jasnini najbrž ne smeš pričakovati samo živali, ki prečkajo reko. Sprejela je rezilo. Prijela ga je v roke in zamišljeno gledala. Predstavljala si je, kako se rezilo razije v kožo, meso. Kako predre vse do kosti, a dlje ne. Na kosteh samo pusti rahlo odrgnino ali pa zarezo. Položila ga je nazaj na tla, ob svoje telo. Iz ust je pljunila prežvečeno rastlinje - vse kar pač ni bilo več uporabno. Vezal je polovico kruhove rezine in začela glodati. "Misliš, da bo tisti kaj hitro tu?" je vprašala, da ne bi sedela v čisti tišini. Pomislila je, koliko časa sploh rabiš, da kupiš konja. In bog, kako je upala, da ga bo znal na krmiti, varovati in paziti nanj. Žival je dragocena in ne le zato, ker jo bo sam uporabil kot nosilo. Na splošno, so se ji vse živali zdele dragocene. Tudi tiste žuželke, ki gredo večina vsem na živce, zaradi zvoka, ki ga proizvajajo. Po kruhu je spila nekaj požirkov iz svoje čutarice. "Kakšen je načrt, za jutri?" je še vprašala. Imela je občutek, da je on popolni vodja njihove male skupinice in da se vedno lahko obrne nanj. No, sama že ni bila za vodjo, komaj je kaj vedela o prenočiščih. Sama bi lahko spala na tleh, ob reki. Vse kar bi potrebovala je le ogenj in svežo vodo. A najraje je v gozdu, na veji.


((mislim da je čas, da ga počakava Razz kaj pa ti mislš? in ja kamena doba.. jah nism si kupla nobenga rezila tko da ja.. znajdi se pravijo Wink ))
Nazaj na vrh Go down
http://crazy-limi.blogspot.com/
Alaphos
Džin
Džin
avatar

Male Prispevkov : 749
Lokacija : Za sedmimi gorami in devetimi vodami in pri prvem kresu levo.
Geslo : Kill him! Kill him to the death! For the king! King of SPAM!
Registracija : 28/11/2012

Statistika
Status: Vojak
Denar: 7.160

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Pon 28 Jan 2013 - 12:27

"Do zdaj bi se pa že lahko ta človek prikazal," je dejal Alaphos, brez kančka zaskrbljenosti v njegovem glasu, kvečjemu z kancem sarkazma. "Koliko časa sploh traja, da kupiš konja za večerjo?" se je še malo pošalil. Ozrl se je proti soncu in videl, da je že izginilo za bližnjimi gorami. "Očitno je meni preostala prva straža, upam le, da bo prišel pred jutrom," je nato rekel in se odpravil proti robu kupole, kjer se je nato udobno namestil. "Če bo kmalu prišel ta Tedi, ali kako mu je že ime, bo on prevzel drugo stražo, če pa ne bo prišel, te bom pa zbudil, ko bom preveč utrujen za stražo," je nato dejal vilinki in začel zreti v daljavo. Do njegovih ušes je kaj kmalu zaneslo zvoke gora, od tuljenja tropa volkov do otožnega klica kanje. Odločil se je, da bo spet malo preizkušal svoje moči z oblikovanjem ognja. Še zadnjih nekaj moči je odvzel dogorevajočemu ognju, ki je kopnel v ognjišču in priklical droben plamenček. Osredotočil se je in začel ognju odvzemati kisik na nekaterih delih in mu ga spet na drugih delih dodajati. Po čelu mu je spolzela ledena kapljica potu, ko je plamen začel dobivati grobo obliko prstana. Ker ni želel zvaliti prve straže na svojo sopotnico, je pustil prstanu, da je izginil in mu ni več žrl energije, ki jo je krvavo potreboval za stražo. Čez kakšno uro ga je zalotil spanec. Na straži.

(Težave na straži so se začele... Dajmo malo zakomplicirati zadeve Smile )
Nazaj na vrh Go down
http://www.bukvarna.si
Ull
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 541
Starost : 26
Lokacija : Araw
Geslo : Me gusta :3
Registracija : 02/02/2012

Statistika
Status: Hlapec
Denar: 12.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Sre 30 Jan 2013 - 10:37

    "Če ne kompliciraš, prav hitro." je dejala preprosto in se mu nasmehnila. Ni imela pojma v bistvu, le tako si je predstavljala. Nikoli je ni imelo, da bi si kupila konja, ker kaj večje prednosti ni videla v njem. In njun sopotnik, bi se resnično lahko že prikazal, sonce je že zašlo za bližnjimi gorami in pri bogi, ponoči se lahko kar hitor izgubiš v neznanih deželah. Bila je hvaležna, da ni na njegovem mestu. Po drugi strani, pa bi bilo bolj pametno, če bi odšla z njim. Na vse ostalo mu je zgolj prikimala in se ulegla na enega iz med pripravljenih ležišč. Ulegla se je na desni bok in gledala pred seboj. Dolgo ni mogla zaspati. Veliko stvari ji ni dalo miru in ne ni se počutila ogroženo. Okej, po pravici povedano se je počutila kar precej ogroženo, ker sta bila na odprtem - kljub njegovi straži. V gozdu bi se počutila veliko bolje in sploh ne tako zelo ogroženo. In potem še tisti človek, ki je bil z njima. Predstavljala si je vse najhujše in kako ju bodo izsiljevali zaradi njega. Trapasto, a preden je zaspala je razmišljala le o tem in pa straži.
    Čez kakšne pol ure je slišala pasti prvo kapljo dežja. Odprla je oči in gledala pred seboj. Počakala je še minuto ali dve, preden je skočila iz svojega ležišča. "Krasno. Super krasno." je zagodrnjala pri sebi in skušala zaščiti ogenj in pa njegovo ognjeno kupolo. A se je v sekundi usulo kakor iz škafa in vse je šlo po gobe. Torej sta bila trenutno brez zaščite in svetlobe. Njene oči so se hitro navadila na temo in kaj kmalu je lahko videla nekoga okoli njunega prenočišča. "Pri vragu?" pogledala je proti džinu, ki je bil nejeverno miren. "Volk?" bilo je nekaj podobnega v njegovi bližini. Z hitrimi koraki je stopila oziroma skočila proti njemu in zavpila njegovo ime: "Alaphos!" Žival ga je več kot očitno hotela napasti in to je bilo razvidno iz njene pozicije. Ull je tiho prosila naravno, naj ji pomaga obvarovati njenega sopotnika. Še preden je sama priletela do njega, se je okoli njega pojavila temno zelena kupola. Premočena do kosti je stala pred kupolo in se iz oči v oči gledala z živaljo. Poskusila se je skoncentrirati in obdržati kupolo, kolikor toliko trdno. Naravo je tiho prosila, naj pomagajo tej živali do prave poti. In ves ta čas jo je ne premično gledala v oči. Ob tem, ko se je sama trudila kolikor toliko odvrniti žival od njenega dejanja, je pozabila oziroma bolj zignorirala razdejanje drugega osebka, ki je ne povabljen prišel v njuno prenočišče. Za trenutek, samo za trenutek je popustila pri živali, zato da je lahko manjšo kroglo energije poslala proti drugemu visljivcu, kateri je padel na tla le za kratek čas. "Kaj potrebuješ Alaphos? Energijo? Toploto?" je tiho zasikala in se spet posvetila živali. Živali, ki je bila močno podobna volku, ni hotela raniti. Prepričati jo je hotela, da to ni prav kar počne, da nista ona dva zakrivila prav ničesar, še manj pa njej. Majhne koščke enregije s temi informacijami je pošiljala njej, a kaj ko je bila trmasta ko bik.
    Ponavadi so se preprosto umaknile, še predne je prišlo do očesnega stika. A ni kar tako obupala. Iz njegovih oči je bilo lahko razbrati kar nekaj stvari, med drugim tudi do, da lastnik ni kaj preveč prida lastnik. Drugo bitje (lastnik) je med tem že zdavnaj ustal in se napotil proti njim. Spet je popustila koncentracijo in tokrat poslala malo večjo kuglo proti njemu. Temno kupolo, ki je pa oblivala le Alaphosa, pa je povečala in tako so bili vsi trije v njej. Živali je počasi z energijo narave pošiljala tudi koščke ljubezni. Tiho je šepetala besede, kako lastniki niso enakopravni do svojih živali in da niso vedno vsi isti, ter da je kljub vesmu vedno svobodna. Po dolgem in izčrpnem času je žival končno popustila in se vsedla poleg nje. Naravi se je zahvalila za dodeljeno energijo in jo hkrati naproščala še za malo le te. Pogledala je proti osebi, ki je bila zunaj kupole, potem pa džina. "Conall mu je ime." je povedala in pokazala proti volku, ki je sedel poleg nje. Alaphosu je poslala majhen tok energije in toplote in se dokončno zahvalila naravi. "Torej kaj bova z njim?" pokazala je na bitje izven kupole. Ni točno vedela katere rase je bil, a velik je bil kakor povprečen človek. Tudi njega ni hotela raniti, kaj šele ubiti. A dvomila je tudi, da se z njim da razumno pogovarjati, glede na to kako se še vedno zaletaval in išče način, kako priti v njihovo kupolo.
Nazaj na vrh Go down
http://crazy-limi.blogspot.com/
Alaphos
Džin
Džin
avatar

Male Prispevkov : 749
Lokacija : Za sedmimi gorami in devetimi vodami in pri prvem kresu levo.
Geslo : Kill him! Kill him to the death! For the king! King of SPAM!
Registracija : 28/11/2012

Statistika
Status: Vojak
Denar: 7.160

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Sob 2 Feb 2013 - 9:52

Alaphosa je le kake pol urice potem, ko ga je zmanjkalo začutil nenavaden, zelen tok, ki je presekal njegove misli. "Verjetno magija," je začudeno pomislil in si nato rekel še, da je verjetno njegova sopotnica vzrok te magije, saj je po vsej verjetnosti šlo za magijo, ki je delovala v skladu z silami narave. Čez par trenutkov se mu je že uspelo zbuditi in že hiter pogled naokoli mu je povedal, da so napadeni in da je zaradi dežja šla kupola k vragu. Ozrl se je po zadnjih ostankih kupole in dejal: "Zeleni del kupole ne bo dolgo zdržal, saj narava nima moči destrukcije tako kot ogenj, le sile življenja. Tega človeka, ali kaj je že, bo potrebno zastrašiti, kajti če nadaljuje in pride v notranjost zaščitnih urokov sva pečena.". Tedaj je očitno napadalec dobil neke prebliske in prižgal baklo in z njo začel resno uničevati zadnje ostanke zaščitnih urokov. "Imam idejo, plamen njegove bakle..." je dejal, a na tiho dodal še: "A že najmanjši urok me lahko resno poškoduje, glede na to v kakšnem stanju.". A vseeno, ni imel druge možnosti in je šel proti tujcu. "Ull, ne glej v plamen," ji je rekel, ko je prišel do meja kupole in segel skozi njo in z roko objel plamen. Pobiral je zadnje ostanke svojih moči, ki so še ostali po njegovih poskusih z magijo in jih združeval z vročino plamena. Vse, tako svojo moč kot temperaturo plamena je koncentriral na eno samo, majhno točko. Na tej točki je nastal majhen, a peklensko vroč plamenček, ki je začel oddajati zelo močno, jasno svetlobo, ki je žgala oči tistih, ki so jo zrli. Zadnje, kar je videl Alaphos preden ga je spet zmanjkalo je bil tujec, ki je z strahom v očeh bežal stran od taborišča. Začutil je kljuvajočo bolečino v roki in pomislil: "Kakšna ironija, da džina, ki je bitje ognja, rani ogenj!". Zagrnila ga je tema in ni mu ostalo niti za drobec moči. Vedel je, da bo čudež če to preživi.

(Očitno je Tendras izginil, tako da predlagam, da se kar odpraviva na sever brez njega, če pa se bo kasneje spet prikazal, naju bo pa ipak lahko dohitel.)
Nazaj na vrh Go down
http://www.bukvarna.si
Ull
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 541
Starost : 26
Lokacija : Araw
Geslo : Me gusta :3
Registracija : 02/02/2012

Statistika
Status: Hlapec
Denar: 12.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Tor 5 Feb 2013 - 18:54

    Tujec je zapustil njuno majhno taborišče, a volk je ostal. Kaj točno je džin naredil s tujcem, se ji ni sanjalo. Ni ga gledala. Ubojev ni prenašala dobro, pa četudi so bili v njeno korist. A kaj veliko o tem ni mogla razmišljati, ko je njej sopotnik obležal na tleh. Vedela, je da bi morala poslati zaščitno kupolo za njim, ko je izstopil iz njihove majhne zaščite. "Alaphos?" je glasno rekla, preden se je pojavila ob njem. Najprej je preverila njegov šibek puls. Potem si je previdno ogledala njegovo ožgano roko. "Še drobro, da se spoznam na rastline." je tiho šepnila in začela iskati svoj majhen zavitek, kateri je poln različnih rastlin. Poleg zavitka je zgrabila še za čutarico, polne vode. Previdno mu je izprala opeklino. Ni trajalo ravno dolgo, a kaj več časa na tem pa tudi ni mogla zapraviti, konec koncev je bila ona na vrsti za stražo in.. No sam bog ve, kaj se bo zgodilo, definitivno si ni želela še kakšnega podobnega incidenta. Nežno je na opeklino posadila velike in debele liste neke rastline, kateri služijo kakor obhladek. Čez nekaj minut mu jih je zamenjala in nežno povila roko z nežnim in dolgim listovjem. Poškodovano roko je položila na del ležišča. Bil je le majhen odsek od enega izmed njunih ležišč, zato da je roka lahko počivala na mehkem in čistem. Premakniti si ga ni upala, ker se je bala za roko, poleg tega pa je mislila, da je pretežak za njo. Rahlo je še dvignila njegovo glavo, čutarico prislonila na njegove ustnice in mu dala za piti nekaj požirkov vode. Vstala je. Na ogenj je naložila še nekaj majhnih vejic. Nato pa je opazila, da volk še ni odšel. Počasi je stopila proti njemu in se udobno namestila na tla, ko je prišla do njega. Rekla ni nič, le gledala je v daljavo. Občasno je odšla pogledati svojega sopotnika, mu dala za piti in preverila opeklino - zamenjala obhladke. Ko je sonce vzšlo, je okoli tabora iskala užitne rastline, jagodičevje in podobno. Vsega je bilo bolj malo in dvomila je, da si bo džin s tem povrnil moč, za nadaljevanje poti. Malce poklepano se je vrnila k ležečemu džinu. Pojedla je nekaj malega, ostalo pa pustila zanj. Resno je začela razmišljati o lovljenju rib, kar ji ni ravno dišalo. A njen sopotnik si nekako mora povrniti moč. In kaj ji drugega preostane, kakor da ubije eno ribo? In potem jo je spreletelo. Zdelo se ji je čudno, da je volk še vedno okoli njiju. Stopila je do Conalla. S pogledom ga je prosila, če lahko za njo ujame eno ribo. Še prej pa je dodala, da mu ni potrebno ostati tukaj in da je hvaležna za njegovo družbo in pomoč pri varovanju tabora. Čez nekaj trenutkov je riba že plapotala pri njenih nogah. Hvaležno ga je pogledala in se mu zahvalila. Sama je ribo nataknila na palec in jo postavila ob ogenj. Usedla se je po turško in pogledala za Conallom, kateri je že odhajal po svoji novi poti. Na vsake toliko časa je obrnila ribo, da bi se spekla enakomerno. In ravno, ko je bila pečena, so iz smeri njenega sopotnika prihajali šumi in glasovi. "Hej, hej. Počasi.." je rekla, ko je v nekaj korakih bila pri njemu. "Izvoli." v roki je imela nekaj jagodvičevja in mu ga ponudila. "Ob ognju imam še ribo zate. Si žejen?" je vprašala in se mu vzpodbudno nasmehnila. Potem pa se odmaknila kakšen korak nazaj. "Odrineva naprej, ko boš pripravljen." je še prijazno rekla in izpila neka požirkov vode iz svoje čutarice. Ob njem je na kolenih klečela. Gledala je v daljavo, a še vedno je bila prisebna.

Nazaj na vrh Go down
http://crazy-limi.blogspot.com/
Alaphos
Džin
Džin
avatar

Male Prispevkov : 749
Lokacija : Za sedmimi gorami in devetimi vodami in pri prvem kresu levo.
Geslo : Kill him! Kill him to the death! For the king! King of SPAM!
Registracija : 28/11/2012

Statistika
Status: Vojak
Denar: 7.160

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Sre 6 Feb 2013 - 15:12

"Koliko?...Koliko časa?" je zamrmral Alaphos, ko se je zbudil iz svojega nezavestnega stanja. Ko se mu je končno izostril pogled, je opazil Ull, ki je bila le kakšen korak stran od njega. Ko se je poskušal dvigniti na noga, ga je ostro zbodlo v roki, na katero se je oprl. "Saj res, opeklina," je pomislil in se žalobno nasmehnil, ko se je spomnil, kako jo je dobil. Prav kmalu se mu je začel poleg telesa prebujati tudi duh in spomnil se je besed, ki jih je Ull izgovorila medtem ko se je prebujal. Počasi se je odmajal proti ognjišču in hitro začel jesti. Z vsakim grižljajem je dobival nove moči in kmalu se je počutil dovolj močnega, da je lahko rekel: "Prosim, oprosti mi za vse težave. Če nebi zaspal na straži, se to sploh nebi zgodilo, a upam, da sem se nekako dovolj odkupil. Onega tujca, pa so zaradi moči plamena oči pustile nekaj časa na cedilu in je pobegnil, kolikor hitro je lahko.". Nato je Alaphos žalobno pogledal klavrne ostanke zaščitnega uroka, ki se je rušil sam vase. "Urok ne bo več dolgo zdržal, čimprej morava naprej," je tiho dejal in nato pridal še: "Upam da naju bo lahko človek dohitel, pa tudi če ne bo, meni je dal vtis, da se bo znal obraniti, če bo padel v težave.". Tedaj so se mu že praktično povrnile moči in občutil je prijeten hlad, ki se je bojeval s pekočim kljuvanjem bolečine. Ko je bolj podrobno pogledal svojo opeklino, je na njej opazil obkladke iz nekih hladnih listov. "Verjetno vilinkino delo," je pomislil in začel zbirati svojo opremo. Hitro je pobral svoji bodali in nato z enim od njiju zarisal v zemljo sledeče sporočilo: "Tendras, jaz Alaphos in Ull odšla proti severu, če želiš, sledi najinim stopinjam,". Nato je pobral še kamene nože in se odpravil izven meja zaščitnega uroka. Hodil je kolikor hitro je moral, a to je bilo še vedno bolj podobno pijančevemu opotekanju, kot pa njegovi krepki hoji, s kakršno je hodil preden ga je zagrnila tema. Sončni vzhod je obsijal njegovo lice, ko je bil že tako daleč od njunega taborišča, da se ga več ni dalo videti. Čez par milj, je končno našel prelaz, ki je bil primeren za prečkanje. Hrabro je zagrizel v strmino, upajoč da njegovo klavrno opotekanje ni izgledalo preveč patetično. Z vsakim pridobljenim metrom ga je mraz vse bolj načenjal in ko je bil že na koncu svojih moči, je končno prispel do točke, kjer se je začel spuščati. Prišel je v severne dežele Foresta, a zdaj je bilo vprašanje, ali ga bodo le te pustile oditi, ali bodo vzele njegovo življenje.

[Ko popotnik končno prileze do najvišje točke prelaza, se mu razprostre prelesten razgled na hribovje, ki je venomer prekrito z snegom. Le to hribovje je gosto prepleteno z raznimi grapami in potoki, čezen potuje celo manjša reka. Če z prelaza nadaljuješ po najbolj položni poti, kmalu zaideš v pravi pravcati labirint grap in dolinic. Ob neke vrste poti, ki je verjetno bila nekdaj struga kakšnega potoka, leže številni izvirki čiste gorske vode. V času poletja se, zaradi taljenja snega, razne suhe struge hitro napolnijo z ledeno mrzlo vodo in tako nastane kopica potokov z dokaj strmim padcem, ki še dodatne brusijo skale in poglabljajo svoje struge. "Pot" je na nekaterih mestih precej nevarna, predvsem zaradi dokaj zlizanih skal in nenadnih prepadov, ki jo presekajo. A ti prepadi so široki le kakšnen čevelj ali dva, tako da jih je mogoče dokaj zlahka prestopiti, brez večje nevarnosti. A že po nekaj miljah se hribovje zniža v dokaj ravno pokrajino. Na nekaterih delih hribovja je mogoče slišati žuborenje podzemne vode, kar nakazuje, da se pod zemljo razpreda jamska mreža.]

(Ker sem prej "pozabil" vključiti opis okolice v sporočilo, ga dodajam kar v oglatih oklepajih, vem da je precej bolj skromno, saj je dodano šele naknadno. Predlagam torej temo Hribovje, oz. obronki gorovja, karkoli se vam že bolje sliši.)


Nazadnje urejal/a Alaphos Sre 20 Feb 2013 - 22:17; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
http://www.bukvarna.si
Ull
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 541
Starost : 26
Lokacija : Araw
Geslo : Me gusta :3
Registracija : 02/02/2012

Statistika
Status: Hlapec
Denar: 12.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   Pon 11 Feb 2013 - 14:44

    Tiho je pogledala v nebo, na katerem je že sijalo toplo sonce. Hm.. Pomislila je, koliko časa je sploh minilo od incidenta. Štiri ure? Mogoče več ali pa manj. Ni vedela točno, zato ga je zgolj pogledala tiho in pomignila proti nebu. Incident se je zgodil kar nekaj časa po tem, ko je odšla spat. A jutro ni tako hitro prišlo na plan. Torej nekje na sredi noči.. Torej.. Ni imela pojma koliko časa je minilo. Nekaj pač. Dolgo, a kljub temu ni bil cel dan v nezavesti, kar je v bistvu dobro. Pustila ga je pri jedi, sama pa je medtem pripravila svoj zavitek in čutarico. Zavitek je bil tako nabasan od teh rastlin, da bi skoraj počil, če ne bi pojedla še preostanek kruha, ki ga je imela. Spet je bila tiho in se mu le toplo nasmehnila. Ni ga mogla kriviti, četudi je bil kriv ali ne. Lahko bi sama vzela prvo stražo. Poleg tega je bil tu prisoten še dež, kateri je uničil večji del ognjene kupole - torej on sploh ni bil kriv. "Ne skrbi. Preživela sva in to je pomembno." je na koncu le dejala z rahlim nasmeškom. Počakala je, da je dokončal napis na tleh. Sama je medtem ugasnila ogenj, pri tem pa zbrcala nastali pepel rahlo naokoli. Vsaj travnik ima lahko nekaj koristi od tega. Še zadnjič se je ozrla po njunem taborišču in se zahvalila naravi za njeno pomoč in magijo. Slutila je, da jo bo še močno potrebovala, a sam bog ve koliko gozda je na tistem gorovju.

    Nato mu je sledila proti gorovju. Hodila je za njim in opazovala njegovo hojo. Imelo jo je, da bi mu ponudila svojo ramo, za podporo ali pa da bi šla nazaj v gozdo, po močno vejo, katera bi lahko prenesla njegovo težo telesa. Nekaj je nujno potreboval, ker drugače se ji lahko še ubije in tega pač ni hotela. Konec koncev se ji je zdel on še najmočnejši od njiju. Prišla sta na del, kjer je vladalo samo kamenje. Le tu in tam je rastel šop trave, štrlelo posušeno deblo izven skal in podobno. Nič kaj prijetno ni bilo na pogled. Skale in kamenčki so izgledali ostri. No nekateri kamenčki so bili ostri. Nekajkrat jo je močno zbodlo v podplat. Njena stopala so sicer bila vajena takšnega zabadanja, a tole je res bilo nadležno in precej boleče. Počasi jo se tudi začelo zebsti v noge. Skale so dokaj hladne, razen če so tik pod soncem. A njun prehod je bil ravno nekje vmes. Sonce še ni dobro prišlo na same skale, sicer pa je tudi na koži čutila kar precejšno temperaturno razliko. Nikoli si ni mislila, da bo sever tako.. Tako neprijazno mrzel. In sama ni bila ne vem kaj toplo oblečena. Navajena se je bila potikati po gozdovih in travnikih, ne pa gorovjih, ki so polna nepričakovanih zadev. Ni se hotela vmešavati v njegov pogumen napad na prelaz. Zdelo se ji je, da mu bo to ranilo ponos ali pa ego. Ni bila prepričana, a mislila je, da je bolje če je tiho in se vzpne za njim tako da, če bi padel bi ga lahko ujela. Strmina je bila polna majhnih kamenčkov, ki so se ostro zarila v njena stopala. Rane so bile površinske, kar je pomenilo, da je ni motilo pri nadalnji hoji. Na vrhu prelaza se je ustavila. Prelaz je bil.. No ni imela pojma ali je bil dolg ali kratek. Vedela je le, da sta dokaj hitro prišla na sam vrh, kjer se je ozrla po zelenju, ki je bil pod njima. Podrgnila si je nadlahtnice. Lahko bi sicer prosila gozd, za malce moči in si s tem otoplila telo, pa raje ni. Raje počakala in bo to uporabila, ko bo mraz resnično nevzdržen. Sicer pa tod naokoli ni bilo kaj veliko dreves, kaj šele gozda. Pomislila je na naravo pod njima. Kaj točno ju čaka tam spodaj? Cel kup novih nevarnosti in novih rastlin, katere bi Ull z veseljem preučevala. Pogledala je pot navzdol in ugotovila, da je precej strma in na tej isti strmini že njega, ki je korakal proti ravnini. Počasi je šla za njim in previdno stopala naokoli. Spet je bilo veliko kamnov in njen namen ni bil brcati kamenje navzdol. Na dnu se je ustavila ob njem in globoko vdihnila zrak. Naredila je nekaj požirkov vode in čutarico ponudila še njemu. "Piti moraš. Če rabiš podporo povej. Ali energijo." je rekla z resnim glasom a milim obrazom. Menila je, da si morata pomagati medseboj, kolikor si pač lahko. In ne bi ji bil problem poslati malo energije. "Kako je rana?" je še vprašala in razmišljala ali je čas za nove obhladke ali naj to naredi malce kasneje. "Torej, kaj misliš, da naju čaka tukaj?" je vprašala kar malce vedro. Pihal je mrzel veter - nadvse neprijetno. Pred njima se je razprostirala zelena gmota.

Nazaj na vrh Go down
http://crazy-limi.blogspot.com/
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Gorovje Demen   

Nazaj na vrh Go down
 
Gorovje Demen
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Človeška mesta in vasi :: Podeželje-
Pojdi na: