Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Vilinsko zbirališče Aniriel

Go down 
Pojdi na stran : Previous  1, 2, 3
AvtorSporočilo
Morskow
Džin
Džin


Prispevkov : 920
Registracija : 12/02/2011

Statistika
Status: Vajenec
Denar: 11.500

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Vilinsko zbirališče Aniriel   Tor 24 Jan 2012 - 20:17

"Arbeah, torej." Morskow je odobravajoče zagodel ob omembi njenega imena. "Me veseli." Pogladil se je po trebuhu in se nasmehnil. Nenadoma mu je nasmeh zamrl, zakaj nekaj ga je uščipnilo. Morskow je zakričal in se ozrl. Videl ni ničesar. "Kdo in ali kaj si ti rjasto bitje z vedrom na glavi?" se je oglasil neki glas. Pogledal je. Prihajal je od spodaj. "O, škrat!" se je zarežal džin. "Skrajno nepoučeni škrat, moram pripomniti." Pogledal ga je, kot bi mu hotel nekaj prikriti. "Ta stvar, ki jo imam na glavi, se imenuje ..." Vnovič se je nasmehnil. "Ta stvar, ki jo imam na glavi, se imenuje fes, nepoučeni mali škrat." Z zadnjimi tremi besedami se je nadejal, da ga bo malo zbodel. Namenoma se je obrnil nazaj k Arbeah. Če ji je bilo tako ime, seveda. "Kaj je pa tebe prineslo sem v te kraje?" jo je vprašal in si popravil fes. "Sem pa res mislil, da sem edini džin, ki si je želel priti sem, da bi pomagal svetlim rasam. Saj vem, da nismo po navadi na nikogaršnji strani, pa veendar sem raje na svetli kot na temni. Navsezadnje spoznaš vsevrstna različna smešna bitja." Pogledal je proti škratu. "Bitja, kot je recimo tale mali drznež, ki me je prejle uščipnil." Z glave je snel pokrivalo in mu ga postavil na glavo. "Tako, zdaj izgledaš malo višji. Dovolj visok, da si drznem reči, da si najvišji škrat, kar sem jih kdaj videl. No, bo že res, da jih do sedaj nisem videl kaj dosti, ampak naj bo." Popravil mu je fes, ki mu je lezel z glave. "Takole se ga postavi."
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 25
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Vilinsko zbirališče Aniriel   Tor 24 Jan 2012 - 20:52

Kakšna predrznost! Nad ponosno, v lahkem vetriču igrivo plapajočo košato brado, je koža na obrazu po odtenku vedno bolj spominjalo na čudno rdečkasto pokrivalo zapečenega bitja. Z vsako besedo, s katero si je drznil neznanec bolj onečastiti malo raso, je izgledal škrat bolj kakor fes. Čeravno je bil prišlek tujec v deželi bi lahko vedel, da se z ponosnimi miniaturnimi bojevniki pač ne gre dobro zafrkavati kadar pride do takšnih reči. Lahko je bilo namreč vse skupaj izrečeno v šali toda znotraj glave, na kateri se je iznenada znašla tako imenovano vedro, ki vedro ni bilo, se je pričelo vse skupaj približevati že nivoju potresa in zavretja. Ni čudno torej, da je moral nič hudega sluteče zabavljač popraviti svojo lastnino. Toda preden pa je nepridipravu uspelo do konca dodobra izgovoriti zadnjo črko v zadnji besedi se je, presenetljivo hitro glede na velikost orožja v primerjavi z velikostjo vihtilca, premaknila dlan z ročajem vred. Kot bi mignil je bliskovito proti rjavokožcu letel ploski del sekire, ki ni prinašal globoke rane. Ni pa to pomenilo, da ne bo ostala grda modrica in bolečina za opomin ob le-tej. Ako bi imeli tedaj pri roki visokotehnološke kamere, ki so namenjene upošasnjevanju prikazanih sličic posnetega filmčka, bi lahko videli, da je koža ob stiku z vilinsko magijo začaranim jeklom vzvalovila. Obenem pa je rdeče vedro z glave že letelo proti tlem jase.
Udarcu je po osnovem zakonu, da akciji sledi reakcija, sledil kolaps telesa, ko se je sila udarca prenesla v kolenski predel nog in je telo zgubilo ravnotežje. Že med lepim prikazovanjem gravitacijske sile so po zraku pričeli potovati Tronirjevi zvočni valovi, ki so nosili s seboj raznorane psovke. Ker vse pač niso namenjene vsem očem si bom dovolil rahlo omiliti izbor napisanih. "Ti ničvredni rjavi ostanek pri kovanju bogov! Kako si drzneš žaliti škrate, mene in moje prednike! Pri moji bradi, da te bom lastnoročno račetveril, nazaj skupaj sestavil nato in ponovil postopek! Naj ne pijem več piva in naj ne kovem več, če te sedaj in tukaj pred vsemi ne preklinjam pred vsemi božanstvi, ki jim je kaj do tega sveta po katerem hodi tvoja ničvredna noga!" Še bi lahko nadaljevali kajti rjohenju kar ni bilo videti konca. Za trenutek ali dva je izgledalo celo kakor, da bo mala postava rjavokožca ubila kar na licu mesta. Vendar pa se to le ni zgodilo kajti kdo bi vedel katera sila je zadržala veliko sekiro malega bojevnika, ki je raje kakor povzročil smrt z gladkim zamahom ter rezanjem vratu v eni potezi odvihral stran še zmeraj glasno preklinjajoč nesojenega zabavljača.
Nazaj na vrh Go down
Fëanor
Vilin
Vilin
avatar

Male Prispevkov : 246
Starost : 24
Lokacija : in the light. *
Registracija : 19/01/2012

Statistika
Status: Berač
Denar: 8.500

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Vilinsko zbirališče Aniriel   Tor 24 Jan 2012 - 23:10

Fëanor je s hladnim pogledom spremljal dogajanje na jasi. Škratu se je očitno zelo zanimiv zdel džin, zato ga je dreznil in povprašal po čudnem pokrivalu. Seveda, se je zaradi neumnosti obeh ras kmalu vnel prepir, ki je presegel meje verbalnega, na dobesedni fizični napad s škratove strani. Fëanor je samo zavil z očmi, presneti neproduktivci, sem so prišli, da bi skupaj osvobodili deželo, zdaj pa tolčejo en po drugem. Vstal se je od svojega mirnega počitka in stopil v sredino jase, k ognju. Z neodobravajočim pogledom je ošinil mladega džina, ki ga je škrat ravnokar pritisnil s svojo sekiro, enak pogled pa je poslal tudi za škratom. Odločil se je, da prepir ustavi. Zato stopil do džina, svojo roko položil na njegovo telo in zašepetal nekaj besed v vilinščini. Poškodba, ki je morebiti nastala se je zacelila v nekaj sekundah. "Prosim, da se v prihodnje vzdržiš nepotrebnih prepirov, sploh če se tičejo škratje pameti. Kot vidiš so tejle "mali možiclji", kot jim poraviš ti, precej eksplozivni." Še preveč eksplozivni. Džinu je namenil še en globok pogled, nato pa se je obrnil in odkorakal stran k škratu. Tega je samo pomenljivo pogledal in rekel: "Ali naj sploh kaj rečem? Kako si lahko v trenutkih, ko deželo požira tema privoščite tako neumne prepire! Zaradi tega bi lahko izgubili pomembnega, zaveznika, vendar upam, da sem ga pomiril." Neodobravajoče je zmajal z glavo, a je škrata vseeno potrepljal po rami. "Po drugi strani pa te razumem. Tvoja rasa je v zadnjih letih doživela veliko gorzot, zato vem da te še posebej pogreje, če te gdo užali. A vseeno, svetujem, da se v prihodnje zadržiš takšnih izpadov. Če želimo zmagati v tej vojni, bomo morali biti predvsem dobro povezani na naši strani." Nato je zavzdihnil in se zazrl nekam v globine gozda, čakajoč na škratov odgovor.
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 25
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Vilinsko zbirališče Aniriel   Čet 26 Jan 2012 - 20:15

Besno je brcnila žveneketajoča hodeča konzerva brez napisa Gavrilović v zamrznjen kup zemlje, ki si ga je nek krt naredil najverjetneje kakor razgledno točko. Ali pa za zračenje. Kdo bi vedel kakšne zlobne načrte o zavzetju podzemlja je imel v glavi žužkojed. Kos mrle zemlje je kakor žogica za golf, ki še ni bila izumljena, odletel proti najverjetneje na nebu skritim nebesom. Toda tja ni nikoli prišel saj je gravitacija sebično poskrbela za trši pristanek, ki je ostanke razbil na še manjše koščke. Plamen besa, ki bi ga lahko primerjali z ognjem kovača, je počasi poniknil skorajda tako hitro kakor se je prikazal. Samo še nekaj besed bi bilo potrebnih pa bi ostri rob orožja potoval pod drugačnim kotom ter prinesel črnemu zlodeju drugačne posledice. "Bi kaj hitro preverili če je tudi njegova kri takšne barve kakor njegova koža."
Zvok stopala, ki je stopal po mrzli zimski zemlji, se je ustavil zravn ponosnega škrata. Senca se je vsilila v vidno polje čemur je sledil glas. Že iz besed, ki so bila tako drugačna od grobih tonov skorajda povsem izničene rase, je bilo mogoče razbrati prefinjenost, ki ji v vsej deželi ni bilo para. Vsej do sedaj odkriti deželi. Besede so ponovno povzročile intenzivno dvigovanje besa, ki je kakor vreli gejzir hitro bruhal svojemu cilju naproti. Naj je spoznal svojo »zmoto«, če jo lahko tako imenujemo ali ne, je z dlanjo na ramenu in drugačno taktiko neznanec povzročil nasprotno reakcijo torej ponoven upad novega vala jeze. Z nergajočim, globokim glasom je pobrundal nekaj nerazumljivega v odgovor in se napol obrnil proti sogovorcu neznanih obraznih potez. Črni lasje, mile obrazne poteze, bleda polt, ... "Meni že ne bo noben rjasti človeški paglacev solil pameti. Saj nisem koza, ki se jo privaja za ježo temveč škratji vojskovodja pri bradah prednikov!" je nadaljeval v še zmeraj skorajda nerazumljivem tonu, ki bi ga lahko brez zamere pripisali medvedu, ki ga je pred kratkim nekaj znerviralo in sedaj modruje o tem. Tronirjeve oči so med govorjenjem skorajda podavestno sledile pogledu neznanca, ki se je zazrl nekam v lubje, premišljujoč o kdo bi vedel čem. Pivu morebiti?
Nazaj na vrh Go down
Fëanor
Vilin
Vilin
avatar

Male Prispevkov : 246
Starost : 24
Lokacija : in the light. *
Registracija : 19/01/2012

Statistika
Status: Berač
Denar: 8.500

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Vilinsko zbirališče Aniriel   Čet 26 Jan 2012 - 20:55

Fëanorjev odstoni pogled se je zopet rpevalil na škrata, saj je iz njega še zmeraj kar vrela para. Tole je pa primerek izrazito vročekrvnega škrata ... Samo zmajal je z glavo in se tokrat s svojim predirljivim pogledom zazrl v jezne škratove oči. Zdelo se mi je namreč, da je škrat kljub svoji funkciji nekoliko preponosen za svoje dobro. Zato je Fëanor še enkrat zmajal z glavo in pikro pripomnil: "Tvojo škratjo trmavost verjeno ne bi prebili niti s kamnitim batom. Kako se lahko, kot eden od zadnjih primerkov svoje rase obnašaš tako ... zabito." Vilinu se je namreč zaradi njegove vzvišenosti zdelo, da lahko pametuje in mirno dreza v vse druge. Zato se je po svojem zlobnem komentarju, ki se mu je med drugim zdel popolnoma primeren, obrnil stran od škrata in odpravil nazaj k svojemu deblu. Tam se je posedel nazaj na svoje mesto in se zopet zazrl v nič kaj visoke plamene.
Nazaj na vrh Go down
Leassi
Admin
Admin
avatar

Female Prispevkov : 8330
Starost : 23
Lokacija : Lossarnach
Geslo : .•° No Mercy °•.
Registracija : 22/06/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 116.620

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Vilinsko zbirališče Aniriel   Čet 26 Jan 2012 - 21:57

NPC:
Na jasi je završalo, vznemirjene besede so se prenesle od začetka pa da najbolj oddaljenega konca jase. Svetlostranci so vstajali, se zbirali in več kot očitno je bilo, da se nekaj začenja. Nekaj velikega, pomembnega, nekaj kar bo spremenilo zgodovino … Če jim bo uspelo. Resnih obrazov so se zbrali okoli skromnega ognja, ki je s pomočjo magije nenadoma završal proti nebu. Mnogi obrazi so očarani sledili neukročenim plamenom, ki so pomenili toploto, svetlobo, upanje, moč … zmago. Če jim bo uspelo.
Plameni so osvetlili dvoje; drobne snežinke, ki so pričele naletavati iz neba, in postavo vilina, ki je stopil globlje v krog in nastavil svoj obraz svetlobi plamenov, ki so ga osvetlili in hkrati ustvarjali sence. Bil je to zrel obraz, miren in moder. Vilin je mogel dočakati že nekaj stotinj let, ki so mu prinesla dovoljšen ugled v vilinskem svetu, da so mu zaupali vodenje tako pomembne naloge. Pa vendar je bil videti čil, četudi majhen za vilina … In ko je spregovoril, je njegov glas čisto malo spominjal na nežno cingljanje čisto drobnih zvončkov, tako prijetno, da se je mnogim obrazom okrog ognja zarisal nasmeh na ustih.
Zamišljeno je vilin segel v zrak in približal dlan očem. ''Ujel sem čisto majhno snežinko,'' je povedal, ''in v trenutku se mi je stopila na dlani. Tako drobna, nemočna in krhka je! Na drugi strani pa vemo, da iste nemočne gospodične čez noč odrežejo hiše od mest in se kot strahotni plazovi valijo na neprevidne hribolazce. Njihova resnična moč je v združevanju in povezovanju, in čisto vsakič s snežno odejo naredijo pravljico iz umazanih mest.'' Postal je in počakal, da se je misel usidrala v poslušalcih. ''Lahko bi se učili od njih. Eno bitje z velikim srcem ne kani pregnati zla iz sveta, kot ena sama snežinka ne more prekriti širne pokrajine. A povezani zmoremo, če le držimo skupaj!'' S pogledom, polnim upanja in hkrati brezdanje otožnosti se je ozrl okrog sebe. ''To, prijatelji, je naša naloga.''
S pogledom je zdrsnil po neznanih obrazih, in videl utrujene ljudi, ki so prepešačili pol dežele, da so prišli do tja, mnoge viline, ki so se na poziv zbrali čuječi in pripravljeni … Celo dve temnopolti bitji iz juga, v katerih je nemudoma prepoznal džina, ter verjetno zadnjega škrata, vedno pripravljenega na boj ... In bil je nenavadno ganjen, da so se vsa ta bitja zbrala, da bi ščitila svetlobo in luč, njihovo zadnje zavetje. ''Radost vas je videti v takšnem številu in zahvaljujem se vsem skupaj ter vsakemu posebej. Bržkone je misija, ki nas čaka, zadnje upanje za svetlo stran. Vem, da me ne boste razočarali.'' Premolknil je in se razgledal, dokler ni opazil znanega obraza. ''Fëanor,'' vilin je stopil naprej, ''mi bo pomagal, nanj se lahko obrnete, če vas karkoli zanima ali imate kakršnokoli težavo. Potovali bomo na sever, cest se bomo izogibali. Vsi, ki jih nimate, boste začasno dobili konje, tako bomo hitrejši.'' Rahlo se je namrščil in se zazrl v plamene. ''Upam, da vsi veste, kakšen je naš cilj, vendar bom vse skupaj še na hitro obnovil. Rabimo zaveznike, da se bomo lahko kosali s temnostranci, in mi jih gremo iskat. Odkrili smo stare spise vilinskih popotnikov, ki opisujejo raso izjemno inteligentnih, elegantnih in z naravo povezanih hipijev, ki živijo v tajgi severno od mešanega gozda, ki obdaja Ephel Duath. Mi jih moramo najprej najti, potem pa še prepričati, da nam pomagajo. Veliko upov sloni na nas.'' Obmolknil je in jih zajel s pogledom. ''Časa ne bomo izgubljali, gremo!''
Konjarji so jim privedli konje in jih pomagali osedlati manj izkušenim. Nato so se v neurejeni gruči začeli premikati na sever skozi gozd Araw in s tem začeli svoje potovanje.


[Nadaljujte v temi Gozd Araw. Upam da vsi poznate pravila pisanja nalog. Ta bo še posebej zanimiva. Smile Feanor je sovoditelj v stilu, da lahko sprejme manjše odločitve, npr. ukaže postanek na poti ali kaj podobnega. Tako bodo sodbe manj pogoste, kot ste jih vajeni, to pa tudi pomeni, da ste malo bolj prosti in neomejeni. Bodite kreativni, a ne počnite neumnosti: naloga je verjetno najtežja v zgodovini Foresta in hkrati resnično pomembna.
Veliko užitkov in navdiha!]
Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Luciane
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Vilinsko zbirališče Aniriel   Pet 27 Jan 2012 - 12:51

Stopila je do svojega škratjega prijatelja, ki je še vedno pasel mulo ob robu zbirališča. "Tronir, mislim da boš moral jahati. Vsi ostali bodo jahali in težko nas boš dohajal. Ti je ljubše na konju z mano ali da si sam?" je Luciane vprašala, saj ni želela pogrevati zamere škrata do džina. Njej sami sta se zdela oba džina zelo zanimiva saj sta imela v nasprotju z njeno snežno belo kožo onadva temno. Všeč ji je bila tudi njuna skrivnostnost, saj je zase vedela da ne bi mogla tako skrivnostno govoriti niti v sanjah, preprosto je bila preveč klepetava. V očeh škrata je opazila bes nad džinom in nasmehnila se mu je ter poklicala Larsa in konja. Najprej je pritekel Lars, kmalu za njim pa je nagotovo prišel še Black'ef ki je kljub temu, da je bil očitno prestrašen zaradi vseh teh ljudi držal glavo pokonci. Pobožala ga je po grivi nato pa se je skočila nanj in opazovala preostale svetlostrance okoli sebe kako so se pripravljali na nalogo. Preverila je, če je njen meč dobro pripet in če ima zelišča v mošnjičku ter mošnjiček dobro privezan na pas. Lars je od navdušenja skakal in se pogovarjal z Luciane, oba pa sta čakala na Tronirja.


[sklepam da bo Tronir rajši jahal zraven Lucy?]
Nazaj na vrh Go down
Varulv
Kobold
Kobold
avatar

Male Prispevkov : 673
Starost : 25
Registracija : 11/02/2012

Statistika
Status: Berač
Denar: 8.000

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Vilinsko zbirališče Aniriel   Ned 20 Jul 2014 - 19:35

((prišel z daljnega severa))

Ni bilo težko sprejeti odločitve. Izgubiti ni imel ničesar, zgolj lahko bi si vzel za domovanje najbolše drevo saj je ponudba verjetno več kakor zgolj pestra. Tukaj so mladiči vse prevečkrat začeli zahajati na njegove konce in čeravno so jih grožnje včasih prepričali, so postajale očitno brezpredmetne.
A neznancem se ni priključil. Skrit pred pogledi je na enem večjih, če ne celo največjem zborovanju zahvaljujoč svojemu ostremu sluhu poslušal glasove, ki jih je vetrič nosil daleč naokrog. Kako so glasni. Kako jim sploh uspe preživeti? Težave, ki so jih pestile in so očitno sploh bile razlog za njihov prihod v njihovo deželo, so ga zanimale ravno toliko kakor prejšnje zamrzovanje rek. Ni čudno, da jih sovražni plenilci tako učinkovito lovijo, ko pa se ne znajo niti premikati zaprav. Skrito, kakor se za lovca spodobi. In ravno tako je Varulv tudi sledil skupinici. Obložen z hrano za nekaj dni, kolikor jo je lahko brez dodatnega oviranja nosil s seboj, je sledil skupini na varni razdalji. Videl je lahko sledi, ki se ji nebodigatrebi niso niti poskušali prikriti. Kakor njihova senca je spoznaval nove navade, jih preučeval kakor bi preučeval svojo naslednjo žrtev. Saj kaj pametnejšega ni niti imel za početi, še posebaj če vzamemo v obzir počasno premikanje. Še najzanimivejše je bilo spremljanje nove okolice. Tako južno ni šel še nikoli poprej.

Skupini je sledil že nič koliko sončnih ciklov. Nehal je že šteti kolikokrat je črnino noči zamenjala svetloba dneva, saj števika razen informativnega značaja ni bila pomembna. Podnebje se je spreminjalo na zmeraj višje temperature, ki so bile koboldu popolnoma tuje. Seveda je sonce kdaj pripekalo tudi v njegovih rojstnih gozdovih, še posebaj ob dnevih ko ni pihljal vetrič, vendar nikoli tako hudo. K sreči mu ni bilo potrebno preveč skakati sem ter tja, da bi mu postalo neprijetno vroče, a prav z lahkoto si je lahko predstavljal kako se mu prsni koš dviguje veliko hitreje. Vendar pa to ni bila edina nadloga, če lahko temu tako rečemo. Občasno so drevesa izginila in jih ni bilo mogoče ugledati nikjer daleč naokrog. V tistih trenutkih je bil primoran zasledovalec iz varnostnih razlogov še povečati razdaljo med seboj in skupinico pustolovcev. Njihovo ne-zakrivanje sledi jih bo vse stalo življenj nekoč.

Končno so očitno prispeli na cilj. Verjetno, saj so se naenkrat preprosto ustavili. To ni bil še eden izmed premnogih počitkov, ki so si ga privoščili, saj je lahko razbral z gladkih obrazov olajšanje ob prihodu na jaso. To je to? Ne vedoč kaj naj pričakuje je elegantno skočil na enega izmed košatih listavcev v bližini. Kremplji so ga hitro spravili v višavo in razen tihega zvoka, ki bi ga lahko brez skrbi zamenjali za poteg vetriča, ni bilo nobenega izdajalskega zvoka. Na to vejo bi se lahko navadil. Udobnega sedišča, s katerega bi se videlo in slišali dogajanje spodaj, k sreči ni bilo težko najti. Pripravljen na neznano, ki naj bi sledilo, je Varulv v rahli napetosti čakal. In čakal. In čakal.
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Vilinsko zbirališče Aniriel   

Nazaj na vrh Go down
 
Vilinsko zbirališče Aniriel
Nazaj na vrh 
Stran 3 od 3Pojdi na stran : Previous  1, 2, 3

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Vilinska mesta in zbirališča :: Podeželje-
Pojdi na: