RPG Forest
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.


Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalLatest imagesRegistriraj sePrijava

 

 Smreka Rebeka

Go down 
3 posters
AvtorSporočilo
Luciane
Vilinka
Vilinka
Luciane


Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimeČet 20 Nov 2008 - 16:29

To je zelo velika smreka na kateri vidiš-če imaš dobre oči in dobro pogledaš-majhno hišico. Notri je postelja, omara, nekaj knjig ter nekaj slik. Ima mizo in tri stole. Na steni je ogromno slikarij, ki jih je Luciane sama narisala. Ko je pomlad se Luciane zdi da je najlepše če živiš na drevesu. Ko pa je zima pa se ji zdi da bi bilo bolje da bi imela debelejše zidove.


Nazadnje urejal/a Luciane Ned 4 Jan 2009 - 13:57; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh Go down
Kiana
Vilinka
Vilinka
Kiana


Female Prispevkov : 196
Starost : 27
Lokacija : Lossarnach, kamnita ploščad
Geslo : Hey, peace on the world!
Registracija : 03/09/2010

Statistika
Status: Meščan
Denar: 11.500

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimeČet 9 Sep 2010 - 14:54

Kiana se je tiho hodila po gozdu. Opazovala je visoka drevesa in prisluhnila šumenju dreves. Ko je prišla do visoke smreke se je ustavila. N a vrhu je opazila majhno hišico. Le kdo živi tam gori? se je vprašala in pri tem skušala priplezati do nje. Sama sebi se je zdela nesramna, da kar pleza po tujih drevesih, vendar vilinec ki živi tam gor mora biti prav poseben. je pomislila. Ko je priplezala do vrha si je malce oddahnila. Bila je močno zadihana. Ko si je odpočila, je potrkala na vrata. Tok,tok,tok!!! Nekaj časa je mirno čakala, ko je že hotel oditi, pa je vrata odprla visoka rdečelaska. "Oprosti, ker motim." je Kiana rekla tujki, ki je stala pred njo. "Mislila sem,da... No sploh nisem nič mislila, le hotela sem te spoznati." nemirno se je prestopala iz noge na nogo in se smehljala.
Nazaj na vrh Go down
http://eternallondon.up-with.com/
Luciane
Vilinka
Vilinka
Luciane


Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimeSre 22 Sep 2010 - 13:49

Počasi se je bližala svoji hišici. Bila je izmučena in pred njo je ležal Tronir, ki ga je bilo treba zadrževati, da ni padel. Nekoliko slabše je videla, saj se ji je od utrujenosti pred očmi vse meglilo ampak če je pogled morda celo ni varal, je pred njeno hišico stala vilinka, ali pa kakšno drugo bitje na dveh nogeh. Upočasnila je konja in pogledala Larsa, ki je očitno že razumel kaj se Luciane plete po glavi in pokimal. Luciane je skomignila z rameni in konja vedno bolj upočasnjevala. Osebe odzgoraj tako ali tako skoraj ni videla ampak zdelo se ji je da je črna. Črna? Ah ja pa kaj potem... Z zadnjimi močmi je Luciane splezala iz konja in dol nekako spravila Tronirja. Pred očmi se ji je že precej temnilo, ali pa meglilo, ni bila prepričana. Lars je pomignil, da lahko on pomaga nesti Tronirja. Luciane je privezala Black'efa k drevesu in s pomočjo Larsa priplezala na drevo. Ko je pritipala in se končno zazrla obiskovalki v obraz se je skoraj onesvetila od napora ampak je zadnje moči vlila v to, da je Tronirja spravila na polico in nato mimo obiskovalke v hišo. Potegnila ga je na posteljo in ko je bil na postelji je vedela, da ne bi zmogla. Komajda je še dvignila svoje telo in vstala. Odprla je omaro in iz nje potegnila torbico z zelišči. Po otipu je nekako prepoznala zelišča, ki so se ji zdela najbolj primerna. Takrat se je spomnila obiskovalke. Zdelo se ji je, da ima špičasta ušesa, zato je odprla vrata in pogledala ven. Zatipala je že za bodalcem, ko je opazila, da ima obiskovalka špičasta ušesa. Oddahnila si je, saj je vedela, da so vsi vilini na enaki strani. "Zdravo... Ti... Vstopi... Ppprosim..." Nekako ni vedela natančno kaj reči, glas se ji je tresel in sploh ni vedela kako je zvenela. Verjetno ni rekla, da jo bo ubila ali kakšne podobne neumnosti, saj se ji je zdelo, da je vilinka vstopila. Pokazala je na Tronirja in ponovno v enakem stilu povedala:"Bitka... Skoraj... Mrtev... On... Jaz... izmučena... Pomagati?... Ppprosim..." Ob zdanji besedi se ji je glas zlomil in presenečena je na ustnici začutila slan okus. Ugotovila je, da joče. Pokazala je na torbico z zelišči nato pa je padla na tla.

[o.k. odgovorila sem.]
Nazaj na vrh Go down
Kiana
Vilinka
Vilinka
Kiana


Female Prispevkov : 196
Starost : 27
Lokacija : Lossarnach, kamnita ploščad
Geslo : Hey, peace on the world!
Registracija : 03/09/2010

Statistika
Status: Meščan
Denar: 11.500

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimeSob 25 Sep 2010 - 14:41

Ko se je vilinka pred njo zlomila se je Kiana nekoliko opotekla na stol, nato pa ji pomagala sesti. "Prosim, ne joči vse bo vredu!" jo je rotila ter ji pri tem na glavo dala mrzlo cunjo. Obrnila se je k Tronijru. V roke je vzela zdravilno zelišče ter mu ga položila na rano, iz katere je teklo malce krvi. Nato mu je rano povila. Sama pri sebi si je nekaj zamrmrala nato pa glavo obrnila k vilinki pred seboj. Mirno je ležala v postelji in globoko dihala. Kiana je sedla poleg, ter ji na glavo poveznila mokro cunjo, prejšnjo pa namočila v lamber mrzle vode. "Vse bo vredu." je še rekla nato pa vstala in odšla na balkon kjer je z mrkim obrazom sedel Lars. "Pozdravljen!" je Kiana rekla lepotcu, ki je sedel pred njo. Sedla se je poleg njega ter se zazrla v nebo. Vse je bilo spokojno in slišalo se je le rezgetanje konja po drevesom. Kiana je zatisnila oči in premišljevala o vilinki. "Kako ji je ime?" je vprašala Larsa, za katerega ime je slišala od mlade vilinke. Tiho si je nadela plašč, saj je je shladilo in prisluhnila petju ptic.
Nazaj na vrh Go down
http://eternallondon.up-with.com/
Luciane
Vilinka
Vilinka
Luciane


Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimeSob 25 Sep 2010 - 18:39

Luciane je začutila mokro krpo na glavi in ugotovila, da se je vilinka odločila pomagati. Oddahnila si je in potihem prosila, da bo vilinka pametna in bo za vse, kar želi vedeti vprašala Larsa, bala se je namreč, da bi v nekem čudnem primeru ona bleknila kaj podobnega kot da jo bo ubila. Slišala je, da je vilinka vprašala Larsa in si oddahnila, ker ni čisto vedela kaj bi rekla, lahko bi rekli, da njen besedni zaklad ni bil čisto pri sebi. Lars je bil očitno čisto priseben in je lahko odgovoril na vilinkino vprašanje. Luciane se je zdelo, da je vilinka vprašala, kako je ime njej in Lars je odgovoril nekaj kar se je Luciane zdelo njeno ime. Čakaj malo moje ime bi se črkovalo L-U-C-I-A-N-E, je Lars rekel kaj podobnega? Ah pa saj nima pomena. Je Luciane malce napenjala možgane pa je ugotovila, da nima smisla. Opazila je, da je vilinka pomagala tudi Tronirju zaradi česar ji je bila Luciane hvaležna. Lars je vprašal kako je ime obiskovalki ampak je Luciane v nenadnem valu bolečine, v katerem je najverjetneje omedlela, izgubila odgovor. Lars si je verjetno zapomnil ime, zaradi česar bo lahko Luciane kasneje povedal, ko bo pri sebi. Njena omedlevica ni trajala dolgo in kmalu je bila spet v tistem čudnem stanju budnosti, v katerem si še ravno pri sebi ampak nisi buden. Njene govorne sposobnosti so bile v tem trenutku omrtvičene in zato je le nekajkrat izdavila A nato pa odnehala, ker ni vedela kako naj sploh govori. Spomnila se je, da je nkoč videla dojenčka, zdaj je vsaj vedela kako se počutijo dojenčki in bo lahko razložila, če kdaj kakšnega dojenčka ne bodo razumeli. Z roko je ztipala po pasu, ker se je spomnila svojega bodala ampak se je spomnila, da ga še vedno drži v roki zato ga je z precej bolečinami obrnilain nataknila nanj konico prsta. Saj sploh ni čudno, da me vse boli, vsaj vsak tretji udarec me je zadel in ko te nekajkrat zadene je že precej boleče. Spomnila se je, da bi si lahko ogledala kakšne ima rane. Roke so jo kar precej bolele in zato se je morala precej potruditi, da je prišla do tega, da je svojo majico spravila stran. Opazila je ogromno modric, velikih prask in večjih odrgnin ali manjših krvavih madežev ter rdečic. Zatipala je za krpo, ki jo je imela na glavi in najprej nekajkrat močno zgrabila svoje rdečkaste lase da jo je še bolj zabolelo in se je skoraj ponovno onesvestila. Končno je prišla do krpe, medtem pa tako ali tako več ni skoraj nič videla in mrzlo krpo si je nežno ovila okoli trupa. Vedela je, da bi kakšna zelišča bolj koristila ampak ona je bila vsaj še približno prisebna, medtem pa je Tronir potreboval večjo odkrbo in zato je Luciane poskusila začasno poskrbeti sama zase. Odkrila je, da je verjetno izgledala precej smešno, ko je najprej grabila po laseh, nato pa po komaj kakšnih desetih poskusih končno zadela ter dobila krpo, ki jo je potem kot bi bila paralizirana ovila okoli trupa. Bolelo jo je že skoraj celotno telo in začutila je vsako mišico posebej. V takšnem položaju ni več zdržala. Omedlela je.
Nazaj na vrh Go down
Kiana
Vilinka
Vilinka
Kiana


Female Prispevkov : 196
Starost : 27
Lokacija : Lossarnach, kamnita ploščad
Geslo : Hey, peace on the world!
Registracija : 03/09/2010

Statistika
Status: Meščan
Denar: 11.500

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimeNed 26 Sep 2010 - 13:20

Kiana je vstala in opazila, da se je vilinka po imenu Luciane prebudila. Obrnila se je k Larsu, ki jo je nemo opazoval. Bil je pravi volk, pa vendar se ga Kiana niti malo ni bala. "Mislim, da je bolj, če ostaneš tukaj. " je rekla ter se ob vprašanju po imenu nelagodno popraskala po vratu. "Kiana" je končno le rekla ter odprla vrata v hiško kjer je ležala Luciane in Tronir. Za seboj je skrbno zaprla vrata, da volk ne bi vstopil. Ko je opazila Luciane omedleti ji je na čelo zopet položila mrzel obkladek. V tri čaše je natočila nekaj vode. Eno je dala Tronirju, ki je še vedno ležal nezavesten, eno je dala Larsu, vendar jo je polizal ve nekaj sekundah, tretjo pa je dala na polico, da bi jo Luciane lahko kasneje popila. Ko se je ta nekako zopet prebudila je bila Kiana vsaj malo srečna, vendar je kasneje zopet padla v nezavest. Kiana je vstala ter si slekla plašč, ki ji je segal do kolen in z njim pokrila dekle. Tronir se je začel prebujati, zato je Kiana v omari našla nekaj hrane, ter mu jo dala. "Jej, dobro ti bo delo." mu je rekla, ter dekletu prevezala rano. Opazila je, da so njene roke polne modric in krvi. Slabotno ji je umila rane, ter jih povila z belim blagom. "Tako upam, da je kaj bolje." je rekla, ko je končala in pospravila za Tronirjem, ki je vstal. "Kam odhajaš?" ga je vprašala, ko je ta že nameraval oditi. Odkimal je, češ, da je ne bo zanimalo, vendar je Kiana le pokimala ter mu dovolila oditi. "Kako je Luciane?" je vprašal Lars, ki se je tiho priplazil za Kianin hrbet. "Ahhhh nisem te videla!" je zarohnela Kiana, ki se je prestrašila. Nesramno je ošinila volka, nato pa se omehčala. "Mislim, da ni slabo, vendar pa ne morem reči kako dobro se počuti, saj je večino časa v nezavesti." Dotaknila se je vilinčinih lase, ki so se svetlikale ob svetlobi. Tiho jih je občudovala, ko ji je v trebuhu zakrulilo, jezno je prhnila, saj ni hotela prosjačiti za hrano. Popravila si je pramen lase in opazila spokojen obraz vilinke.


Nazadnje urejal/a Kiana Pon 4 Okt 2010 - 17:05; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
http://eternallondon.up-with.com/
Luciane
Vilinka
Vilinka
Luciane


Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimePon 27 Sep 2010 - 5:29

Še nekaj časa je bila Lucy popolnoma neprisebna in sploh ni vedela kaj se okoli nje dogaja. Ko se je zbudila pa je najprej začutila, da je pokrita s plaščem, bil je grob in je praskal po ranah zato se ga je Lucy otresla. Kmalu je začutila, da jo Lars liže po eni izmed najhujših ran, ter da so rane verjetno očiščene. Presenečena je ugotovila, da je postelja prazna in pogledala vilinko. Larsa je potegnila bližje k sebi in ga objela on pa jo je lizal po rokah. Nasmehnila se je, predvidevala je namreč, da je bil Tronir toliko pri sebi, da je lahko odšel, kar je pomenilo, da je živ. Pogledala je vilinko in se ji nasmehnila Lars je prevajal njen nasmeh:"Lucy se ti zahvaljuje, da si podkrbela za Tronirja in za njo, vabi te, da ostaneš še nekaj časa." Odobravajoče je pokimala Larsovemu prevodu in zdelo se ji je, da obiskovalka ni pretirano naudušena nad Larsom, oziroma se ga celo malce boji. Ni spregovorila le objela je Larsa tesneje k sebi. Odkrila je, da ima na glavi ponovno eno izmed svojih krp in ker se ji je zbistril pogled je lahko celo ugotovila kje približno. Rešila se je krpe in poskusila vstati, presenečena je bila, ko ji je uspelo. Odšla je do omare in zložila krpo ter jo pospravila v omaro. Ni sledila pogovoru Larsa in obiskovalke temveč se je ubadala s tem, da si je oblekla majico. Odšla je do Larsa in se vsedla. odločila se je, da je čas ko bi naj njeni možganski predeli za govorjenje začeli delati zato je odprla usta in začela z eno samo besedico:"Hvala, Tronirju si rešila življenje, ko so moji deli preprosto odpovedali. Pomagala si, da sem sedaj pri sebi, pa še vedno ne vem tvojega imena, Lars ti je verjetno povedal, da sem Luciane, kličeš pa me lahko kakorkoli hočeš. Celega mojega imena nima smisla govoriti ker si ga tako ali tako ne boš zapomnila, če pa želiš pa ti ga lahko povem. Larsa je še vedno stiskala k sebi kot, da je kakšen ščit. Nasmehnila se je in počakala, da izve ime svoje prijazne obiskovalke, kot je bila v njenih možganih imenovana vilinka.
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
Tronir


Male Prispevkov : 5111
Starost : 30
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimePet 1 Okt 2010 - 6:52

Zadnje česar se je škrat spomnil iz bitke je bilo, da ga je nekdo podrl na tla in poskušal posiliti. Oziroma vsaj njemu se je tako zdelo. Toda zaradi nestrinjanja, ki ga je mali mož jasno izrazil z zvijanjem, ga je sovražnik poslal z podlim udarcem v deželo teme.

Tronir je presenečeno zamižikal, ko se je znašel pred za človeška merila normalnim, a za škrata velikim šankom. Sumljivo, ne vedoč ali gre mogoče za nadvse zlobno magijo temnostrancev, so se male oči razgledale izpod košatih obrvi po prazni gostilni. Kri, udarci kovine ob kovino, vonj po potu. Kam je vse to izginilo? In kje za vraga je tista vilinka? Takšna in še mnoga podobna vprašanja so se podila po mislnem centru svetlotranca. Toda odgorov ni našel na to ni našel je pa odkril nekaj drugega, če ne celo bolj pomembnega. Da vendarle ni sam v prostoru.

Jezno je škrat brcnil v les ter s tem pridobil pozornost krčmarja, ki ga ni opazil. Le ta je sprva pogledoval preko šanka ne vedoč kdo zganja hrup in šele sklanjanje čez rob je obrodilo sadove. Ob glasnih zahtevav majhnega bitja se je gostilničar samo zmrdnil ter grobo odgovoril. "Izgini otrok. Mar misliš, da me bo lažna brada preslepila in ti bom prodal alkohol? Hop, hop marš ven." Tronir ni povsem vedel ali naj se počuti užaljenega ali jeznega. Toda na koncu vendarle odločil za drugo opcijo ter na potegnil veliko sekiro. Z grobim glasom se je zadrl na nevljudneža. "Otrok? Ti meni otrok! Pri svoji škratji bradi prisežem, da te bom razkosal, odrl kožo, nasadil ostanke na kol in pustil, da te mrhoviarji počasi požrejo med tem, ko bom sam pil iz tvoje lobanje. Samo v kakšen zaporedju bom to uresničil se še morem odločiti! Zdaj pa daj takoj sem vrček prijetno hladnega pire preden pričnem resnično razmišljati o tistem vrstnem redu!" Morda so grožnje učinkovale, morda ga je prepričala sekira toda vsekakor je gostilničar v trenutku pred razarjenega gosta postavil naročilo. Ta je zadovoljen, ker je končno dobil željeno, nagnil opojno pijačo. Po pitju brez prestanka je bilo vsebine hitro samo še polovico in brada mokra. Toda za to se majhni osebek ni imel časa meniti. Nenadoma je namreč začutil veliko potrebo po opravljanju naravne potrebe, kar ga je prisililo k razprtju vek.

Pred pravkar prebujenim škratom, ki se mu je nadvse mudilo, se je znašla neznana ali pa mogoče znana vilinka. Ni imel namreč časa pogledati. Kljub njenemu prigovarjanju in zaskrbljujočih vprašanjih ji je jasno pomignil, da odgovora ne želi poznati ter pograbil svoje reči in odkorakal na prosto. Da pa vse vendarle ne bi bilo prelahko je škrat ob prihodu iz prostorov presenečeno pričel kriliti z rokami, da je bil bolj kakor ne podoben krtu, ki se želi naučiti leteti. Malo je manjkalo in bi telebnil z velike višine na realno trda tla. Nadvse razkurjeno je Tronir pričel z postopkom preklinjanja, ki pa ga bom zaradi nedolžnih dušic morebitnih bralcev izpustil ter preskočil na del brez kletvic. "... bradi. Kdo je tako neumen, da mene, škrata, ljubitelja zemlje, kovin in gora spravi na drevo? Mar sem prekleti ptič ali kaj?" Morda bi pogovor s samim seboj potekal še nekaj časa če ne bi narava imela dovolj tega ter škrata prisilila, da si končno olajša mehur.

Po zvokih slapa, ki so se razgledali po bližnji okolici, bi morebitni opazovalec lahko zagledal nadvse smešen pogled na miniaturnega človeka, ko med glasnim priseganjem na svojo brado in omembi različnih načinov usmrtitev pleza po lubju drevesa. Ob prvem stiku noge z ljubo trdno zemljico je Tronir glasno izpraznil pljuča. Sedaj, ko so bile te tegobe odpravljene je po možganih kovača pričelo razgrajati novo vprašanje. Kdo me je onesposobil? To pa mu je tudi ponudilo novi cilj - odkriti tisto vilinko Luciane, jo povprašati o dogodkih, odkriti potuhnjenega posiljevalskega temonostranca in se mu maščevati za zahrbtno potezo z prijaznim krajšanjem udov. Zadovoljen, ker ve kaj se mora nameniti storiti, se je Tronir trdnega koraka odpravil v neznano brundajoč neko škratjo pivsko pesmico.
Nazaj na vrh Go down
Kiana
Vilinka
Vilinka
Kiana


Female Prispevkov : 196
Starost : 27
Lokacija : Lossarnach, kamnita ploščad
Geslo : Hey, peace on the world!
Registracija : 03/09/2010

Statistika
Status: Meščan
Denar: 11.500

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimePet 1 Okt 2010 - 12:28

Kiana je nekaj časa zrla v ljubek prizor med volkom in vilinko, nato pa vstala. "Mislim, da je bolje če bi se odpravila." je zatrdila, vendar jo je vilinka ustavila, volk pa ji je rekel, naj ostane. Kiana je pokimala, ter ju ubogala.
Sprva sploh ni verjela, da pred njo sedi volk, vendar so ji njeni možgani kar utripali od strahu. Sama pri sebi si je govorila, da ji volk ne bo storil ničesar vendar je še od otroštva do volkov gojila sovraštvo. Kajti, ko je bila Kiana še otrok jo je pred dedkom napadel volk, vendar dedek ni storil ničesar. Le mirno je stal, ter se smejal sam pri sebi. Kiana je bila nanj zelo jezna, vendar pa se trapastih dogodkov noče spominjati.
Sedla je na prazen stol poleg okna ter se nasmehnila Luciane. "Moje ime je Kiana. Prihajam pa iz podeželja. Tu, blizu tebe. In prav vesela bi bila če bi me kdaj obiskala." pri tem je samozavestno pogledala volka, saj ob tem ni imela v mislih še njega. Ošabno je prhnila, ko je pristopil do nje in se mu odmaknila. Luciane ji je pokazala nekako užaljen obraz zato se je Kiana le namuznila. " Refleksi še iz otroštva." vstala je ter se usedla na posteljo poleg Luciane. " In, kako se kaj počutiš?" ko je na tleh opazila svoj črn plašč, ga je oblekla. " Vem, da te je motila njegova grobost, vendar si kar drhtela, od mrazu." ji je razložila, in ji v roke potisnila kovter, da bi se pokrila. Na volka se ni preveč obračala zato je le zaspano zazijala in upala, da bo kmalu kaj pojedla, nato pa zaspala.

Globoko je vzdihnila mešanico volčjega smradu in svežega zraka. "Fjuuj!" je rekla ter opazila nekoliko užaljen obraz Luciane. "Oprosti, mislim, da res nimam pravice biti tako nesramna do Larsa. Stopila bom na zrak." jezno in žalostno je stopila ven.

Za seboj je zaprla vrata ter se usedla na klopco. Zazehala je ter se zvila v klobčič. Zdrznila, ko je pripihal severni veter. Sama nase je bil jezna, saj sploh ni vedela, da je tako vsiljiva in nesramna do Larsa. Mislim, da imam to dolžnost, da se mu opravičim. Dolg pramen las,si je zataknila za pšičsta ušesa. Joj, le kako sem lahko pozabila? V mestu bi morala kupiti konja, za v bitko!!! tiho je preklinila sama sebe, nato pa opazila, da jo nekdo opazuje. Glavo je vključila navzdol, ter hitro stopila v hišo. "Luciane, mislim, da bom kar šla. Rada bi še kupila konja, za v bitko. Obišči me kaj, in upam, da se bom kmalu lahko kaj oglasila. " nekoliko motavo se je prestopila do vrat, ter se obrnila proti Larsu. "Lars, vem, da si samo volk, in mi ne boš ničesar naredil, vendar priznam malce se te bojim in upam, da bo v naslednjem snidenju vse lažje. Oprosti za prej, ne vem kaj mi je bilo..." Pomahala je v znak zahvale in slovesa, nato pa odšla.
Nazaj na vrh Go down
http://eternallondon.up-with.com/
Tronir
Škrat
Škrat
Tronir


Male Prispevkov : 5111
Starost : 30
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimePet 1 Okt 2010 - 18:22

Brundanje divje škratje pesmi je nenadoma prekinil rezek vonj, ki je neusmiljeno zarezal v nosnice malega moža, da so se le te presenečeno razširile ter obrvi staknile med očesnim iskanjem razloga za smrad. In ni minilo, ko so ga tudi našle. Pred mogočnim bradatim škratjim bojevnikom se je dvigoval veli kup govna. Ves presenečen nad velikostjo le tega je korakajoči in prepevajoči osebek obstal. Nejeverno je pogledal konjski drek, ki se je bohotil pred njim. Urno je v dlan prijel bojno sekiro, da bi pokončal tako mogočno bitje, ki je pustilo iztrebke v takšni velikosti. Konjskih iztrebkov namreč do tega trenutka pritlikavi bojevnik še ni ugledal … ali zavohal. V bistvu niti teh kopitarjev do takrat še ni videl.

Ravno se je hrabri škrat namenil dodobra prevohat bližnjo okolico, da bi odkril kam se je veliki sralec odpravil. Toda raziskovanje nadobudnega detektiva je prekinila hitra misel, da so rešitelji v tisti čudni drevesni hiši morda v nevarnosti ter da jim je potrebno nujno vrniti prijaznost. Z glasnim bojnim krikom so tako majhne noge v smeri prebivališča. "Pri moji pravi kaj če se je Veliki sralec odpravil tja? Ne preostane mi drugega kakor da urno kolikor lahko s svojimi škratjimi nogami stečem to tistih dobrotnikov in jim pomagam po svojih najboljših močeh! Brade prednikov ovijte me v svoj objem in varujte!"

Po pretečenem potu, parih prevalih (škrat, brada in tek … vsekakor ne ravno najbolj posrečena kombinacija) in premetavanju sekire iz ene roke v drugo je majhni osebek vendarle prisopihal do želene destinacije. Toda tam ga je na njegovo grozo že čakal nadvse neljub prizor – Veliki sralec (=Black'ef … sry nism se mogu upret Very Happy ) je bil pripet z vrvjo za drevo kar ni moglo pomeniti nič drugega, kakor da želi izpuliti mogočno rastlino ter pobiti prebivalce hišice. Toda tam je stal on, škratji kovač, sedaj bojevnik, Tronir, ki se je namenil preprečiti zlonamerni načrt. Minuto ali dve je sicer trajalo, da so si majhna pljuča opomogla od teka z naslanjanjem trupa na sekiro, toda takoj ko je bila ta težavico odpravljena se je v sončni svetlobi zabliskal velik ščit, namenjen še tako hudim udarcem ter branjenju pred smrdečimi iztrebki, in mogočna sekira. Z jasnim glasom je pritlikavec pozval nepridiprava, da naj opusti svoje zlobne namene. "Ti! Veliki sralec! Takoj izpusti vrv drugače te bom prisiljen pobiti. Ne morem namreč dopustiti, da pobiješ dobrohotne prebivalce drevesa, ki so mi pomagali. In naj te moja velikost ne zavede kajti sem prekleto nevaren!" Toda sovražnik ni odreagiral na besede temveč je še naprej trmasto vztrajal ter s tem dobrohotnežu ni pustil druge izbire kakor da se postavi v bran nedolžnežev. Ravno se je namenil steči proti zlobnemu velikemu sralcu z ušesi parajočim bojnim krikom, ko je njegov pogled ugledal nekakšno premikanje pri hiški. Tronirju ni preostalo drugega kakor, da nevedneže opozori na pretečo nevarnost. "Naj mi brada odpade kaj vendarle počne? Hej, ti tam gori! Hitro skoči dol drugače te bo veliki sralec ubil!" Ob omembi nevarnosti je z debelim prstom pokazal proti konju, da bi dobrohotnica vendarle lahko končno opazila zlonamerneža.

((Vse avtorske pravice za besedo »veliki sralec« gredo Armadalu. Prav tako pa z uporabo ni bil kršen noben zakon saj je avtor dovolil uporabo. Toda ministrstvo za čefurske zadeve opozarja, da bo vsakršna nadaljnja uporaba brez dovoljenja avtorja kaznovana z prisilnim hranjenjem z avtohtonim mrzlim bosankim burekom z tatarsko omako in prelitim z majonezo. Ne prosimo za razumevanje.))
Nazaj na vrh Go down
Luciane
Vilinka
Vilinka
Luciane


Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimeNed 3 Okt 2010 - 16:34

Tronir je odšel že prej, vilinka, ki se je predstavila kot Kiana in se je bala Larsa je odšla, Luciane je ostala sama. Ko je že mislila, da ni nobenega več, je Luciane zunaj opazila Tronirja pred svojo hišico, kako nekaj kaže njenemu konju, nasmehnila se je. Majico je zvlekla nazaj nase in pogledala ali je Kiana še kje v bližini. Razmišljala je, kaj je razlog njenega strahu pred volkovi ter potegnila namrščenega Larsa k sebi. Videla je zadnji pogled, ki ga je Kiana namenila Larsu in po njem ugotovila, da ne le da se boji volkov, temveč jih tudi ne mara. Temnolase vilinke ni opazila, zato je iz omare izvlekla nekaj čaja in ga pripravila. Pregledala je omare in iskala karkoli približno užitnega, pa se je temu najbolj približal kruh, ki je imel plesen le do treh četrtin ter ostanki piškotov, ki so imeli neužiten le del s čokolado, odločila pa se je, da ne bo postregla ne enega in ne drugega, ker je dvomila, da bi lahko to jedla. V čaj je dodala zadnje kaplice medu in izstisnila neko limono, ki je bila že precej izsušena. Čaj je bil koliko toliko užiten in stopila je ven ter pomahala Tronirju, naj pride gor. "Pripravila sem čaj, piškotov nimam, ker sem bila odsotna od festivala dalje, saj se spomniš festivala ane? No, saj je vseeno, pridi gor in pusti Black'efa pri miru, to je tisti konj, ki te je prinesel do sem!" Nasmehnila se je in se ugriznila v jezik, ker je ugotovila, da se je spet zablebetala. Vstopila je nazaj v hišico in ugotovila, da Tronir morda ni pretiano naudušen nad plezanjem kar visoko na njeno drevo in zato je sama brez problemov splezala dol. "Sledi meni," se mu je nasmehnila in začela plezati na drevo ter sproti razlagati katere veje so najbolj sigurne, da bi zdržale tudi njega, katere so ojačane s čarovnijo, katere so takšne, da se od njih odrineš... Počasi je priplezala do polovice, ko se je šele ozrla ali je škrat sploh za njo.

[veliki sralec hahaha kaka ideja Armadalu spet vsaka čast za idejo.]
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
Tronir


Male Prispevkov : 5111
Starost : 30
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimeNed 3 Okt 2010 - 19:39

Šele ob izreku prvih besed, ki so nežno priplavale do škratjih ušes in se milo zasidrale, je pogumni branitelj ugotovil, da gre mogoče veliki sralec vendarle ni tako zelo nevaren. No, vsaj vilinka je tako mislila. Z priprtimi očmi je še zadnjič spregovoril in z prsti pokazal gesto, usmerjeno proti črnemu konju, ki je napeljevala na opazovanje sovražnika, tiho izrekel "Škrat te gleda." nakar je premaknil majhne močne noge proti drevesu. Toda že po nekaj korakih med katerimi je pospravil nevarno orožje na varno in si zataknil ščit na hrbet je ponovno ugotovil že znano dejstvo. Škratje niso za nekakšne višine dokler ne gre za gore. Vsekakor pa niso ustvarjeni za plezanje po drevesih.

Kakor, da bi predstavnic obljemalcev dreves razbrala njegove negotove misli se je spustila ne njegov trdni blatni nivo. Toda namesto, da bi škratka razumela in ostala skupaj z njim na varnem mu je pomignil naj ji sledi ter se ponovno pognala v višave. Tako Tronirju ni preostalo drugega, kakor da ji sledi. Z široko razprtim objemom se je zagnal na drevo iskoč primerna mesta za svoje debele prste. Nos je pri tem, hote ali nehote, drgnil ob smolnato lubje in tako ni minilo dolgo, ko se je zaslišalo prvo kihanje. Toda mali mož se kljub takšnim in drugačnim oviram ni vdal. Še vedno mu je namreč ostalo godrnjanje. "Kam lezem jaz, ponosen škrat! Na drevo kakor kakšen ptič. Pa vsa ta prekleta smola. Kaj se bo zgodilo z mojo prečudovito brado? Predniki se me bodo sramovali in katera škratinja bo marala smolnatega lastnika fino mehke brade? Pri moji bradi prisežem, da če me gor ne čaka minimalno še eno presenečenje se bom vrgel dol!" Toda ne glede na vse kletvice, prisege ki so vključevale prednike in brade ter spodrsljaje se je malemu možu pogumno uspelo priplaziti do vrha. Tam se je z zmagoslavno potezo zavihtel na polico in se srečal iz oči v oči z novo težavo – volkom. Od začudenje, da je škrat ugledal to zver na drevesu je naredil korak nazaj ter iz grla izpustil krik. Toda zakričal ni zato, ker bi se mrcine bal temveč zato, ker mu je zmanjkalo tal pod nogami. Samo dobrohotnim bogovom in boginjam se je lahko zahvalil, da se mu je po nekakšnem čudnem naključju uspelo obdržati na drevesu. Morda pa je bila to posledica lovljenja ravnotežja. Vsekakor je moški osebek ostal na polici namesto, da bi se kakor gnila hruška raztreščil ob stiku s tlemi.

Ko je prvo začudenje minilo se je izpod škratjih ustnic zaslišal globok glas. "Volk na drevesu? Veliki sralec poskuša izruvati drevo? Jaz na drevesu? Joj kam sem prišel. Daj naj me nekdo povleče za brado, da se zbudim!" Kakor, da bi se spomnil na prisotno vilinko se je z urnim obratom glavo obrnil v njeno smer ter pogled izpod košatih obrvi zapičil vanjo. "Ti! Hitro začni razlagat! Kaj se je zgodilo po tistem, ko me je nekdo poskušal posiliti na bojnem polju? Smo zmagali? In kaj za brado počnem jaz na drevesu prekleto?"
Nazaj na vrh Go down
Luciane
Vilinka
Vilinka
Luciane


Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimePon 4 Okt 2010 - 5:23

Tronir je bil za njo. Luciane je počasi pred Tronirjem plezala ne vrh in, ko sta prispela je Tronir skoraj padel nazaj. Na sreču se mu je uspelo obdržati in iz njega so privrela vprašanja. "Vstopi v hišo na čaj, tam ti povem vse od tistega trenutka dalje ko te je tisti nepridiprav skoraj, kot ti temu rečeš 'posilil'." Vstopila sta in Luciane se je vsedla na enega izmed stolov ter začela pripovedovati:"Torej, nekdo te je skoraj 'posilil'," zadnjo besedo je nevede poudarila, "in nato je tisti napadel mene, skupaj s še eno drugo, tisto prvo napadalko, saj se spomniš. Ko sem ju imela že skoraj na tleh sta pobegnila in potem sem poskusila tebe spraviti nazaj na ta svet, na srečo si še bil z nami in zato sem te dala na mojega konja, ki si ga ti imenoval Veliki sralec, in nikakor ne ruva drevesa temveč je privezan na drevo, da ne pobegne. Potem je bila tukaj obiskovalka, vilinka po imenu Kiana, ki naju je oba pozdravila. Potem je odšla, ker se je bala Larsa, to je volk, ki si ga videl zunaj. Ni navaden volk, temveč je govoreči volk in moj prijatelj." Nasmehnila se mu je, saj je za svoje govorne zmožnosti povedala bistvo in ne tako ogromnega proročila kot bi ga bila zmožna povedati. Počasi po požirkih je pila čaj in čakala na to, kaj ima škrat za povedati. Lars je vstopil noter, saj se je naveličal prisluškovati od zunaj ter igrati stražarja. Počasi je prišel do Luciane, ki ga je začela božati po njegovi mehki dlaki. Čaj je spila do konca nato pa se je posvetila škratu, ki je bil nezadovoljen zaradi smole na njegovi bradi. "Če želiš ti lahko prinesem glavnik in vodo, ne vem kako sploh skrbeti za brado, verjetno je ne bom nikoli imela, torej glavnik? Voda?" Prijazno se je nasmehnila škratu in počakala.
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
Tronir


Male Prispevkov : 5111
Starost : 30
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimePon 4 Okt 2010 - 12:32

Z zanimanjem je škrat prisluhnil dekletovemu poročilu o preteklih dogodkih, ki se jih sam ni spominjal ampak so vseeno na nek način vključevala tudi njega. Počakal je, da je dekle izreklo zadnje besede in ravno, ko je mali mož želel spregovoriti ga je zmotil prihod volka v prostor. Le ta se ni zmenil za pritlikavega obiskovalca temveč se je odpravil direktno k gospodarici, ki ga je pričela nežno božati. Ob pogledu na mehko dlako se je izpod moških ustnic zaslišal žvižg odobravanja preden je spregovoril. "Lepa žival. Toda, da zna govorit? Aj jaj jaj to pa lahko pri moji bradi prisežem, da še nisem doživel. Daj, reci kaj." Med božanjem goščave, posajene po spodnjem delu obraza, se je škrat navihano smehljal saj dobri gostiteljici ni povsem verjel. Govoreča zver? Kje pa je kdo še videl to. Toda kje pa je še kdo videl volk in škrata naenkrat na drevesu?

Kakor, da bi ga smola v bradi, ki se mu je pričela prijemati tudi na roke, opomnila na zadnjo ponudbo vilinke so obraz bojevnika ponovno zavzele gube in je v odgovor nekaj zagodrnjal. "Voda in glavnik bosta dovolj." Med čakanjem, da dobi dobljeno si je ponovno pričel ogledovati žival. Radovednost je bila premočna in tako je kaj hitro na plan privrelo novo vprašanje. "In kako si zverino spravila sem gor? Pa fino, da sta tista tepca pobegnila drugače bi pobližje spoznala rob moje sekire. Nihče ne bo nekaznovano napadal mene, ponosnega škratjega kovača, bojevnika in dolgobradca!" Za nekaj trenutkov je Tronirjev obraz postal zamišljen, ko se je poskušal spomniti ali je morda pozabil kakšen naziv preden je z tresenjem glave pregnal to razmišljanje. "Kaj misliš početi zdaj? Sam se bom najverjetneje odpravil iskat tistega podlega napadalca. Ali raziskovat svet. Ali iskat škrate. Vsekakor bom nekam odšel. Pri moji bradi! Miroval zagotovo ne bom!"
Nazaj na vrh Go down
Luciane
Vilinka
Vilinka
Luciane


Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimePon 4 Okt 2010 - 14:38

Nasmehnila se je Tronirju, ki ni čisto verjel, da Lars govori. Lars je zarenčal ampak čisto pridušeno, da ga obiskovalec ni slišal nato pa rekel:"Vsega ti ni treba verjeti, le tisto verjemi kar lahko dokažeš, ali imaš dokaz." Škrat je rekel, da bi mu glavnik in voda prišla prav zato je Luciane skočila na noge in hitro poiskala glavnik in vodo. Podala jih je škratu in spotoma odgovorila na vprašanja:"Larsu gre plezanje kar dobro. Hecno, volkovi ne plezajo. No, ja Lars, kako ti je uspelo?" Ni počakala na odgovor temveč je nadaljevala. "Sedaj bom verjetno poiskala sestro ali pa prijateljico. Morda lahko greva kakšen del poti skupaj." Lars, ki je končko prišel do besede, je odgovoril na prej zastavljeno Lucyno vprašanje:"Zato imam kremplje, pa tudi veje so prav prikladno nastavljene." Upala je, da Tronir ne bo imel nič proti družbi gobezdavega rdečelasega vilinksega strašila. Hecno, kako se ne morem navaditi tega, da sem princesa. Zanima me, ali je bilo Mery lažje? Ona je s tem živela, jaz pa sem bila predana v roke ženski, zaradi zaščite. Kdo ve, mogoče pa se bom navadila na novi stan. Presenečena, da se je izgubila v lastnih mislih je Luciane trznila z glavo in opazovala Tronirja pri čiščenju brade. "Morda bi imela za tvojo pot dol dovolj moči, da te nesem ali pa te začaram, da boš dol prišel kar po zraku, ampak dvomim da bi mi zaupal." S temi besedami je merila na njegovo brado, ki si jo je prav nemarno umazal, Luciane pa je vedela da škratom brade ogromno pomenijo. Zdelo se ji je, da drži tudi tisto, da ne marajo višine ampak ni bila sigurna zato se raje ni oglašala. Škrat je počasi zaključeval z brado in Luciane je razmišljala o tem, da se bo odpravil ubiti njuna napadalca. Njej se to ni zdelo potrebno, zato je bolj razmišljala o njegovi ideji glede iskanja škratov. "Nekoč sem bila med škrati," je povedala,"razpisana je bila neka naloga pri kateri naj bi izgnali volkove, bili so namreč stekli. Tam sem tudi dobila prijateljico, naloga je uspela ampak volkove sva ubili. Zato sem kupila Larsa, v opravičilo za vse tiste uboge volkove, ki sva jih ubili. Upam, da bo dovolj. Bila sem v mestu Ephel Duath ali nekaj podobnega se mi zdi. V katero mesto si namenjen ti?"
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
Tronir


Male Prispevkov : 5111
Starost : 30
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimeTor 5 Okt 2010 - 5:54

Hvaležno je bradač sprejel prineseno vodo in glavnik ter si pričel izpirati smolo iz svojega ponosa. Toda ob stavku, ki ga je iz sebe izpustil volk mu je vse prijeto skorajda padlo na tla. "Ti govoriš! Pri moji bradi kam gre evolucija." Z rahlim negotovim pogledom je premeril govorečo zverino ter samo napol prisluhnil novim besedam gostobesedne vilinke. "Da, poznam to mesto. V Ephel Duathu sem tudi že bil. Toda v mislih se imel bolj iskanje ostalih škratjih skupnosti. Čeprav ne bi bilo niti tako zelo slabo če bi se odpravil do kralja če ima mogoče kakšne želje za mene. Konec koncev me vseeno zanima kaj se je zgodilo v tisti bitki. In kakor vojak sem se dolžen javiti na dolžnost ter poročati. Mogoče se bom pa odpravil v vaša mesta. Tam vsekakor še nisem bil." Začutil je, da je povedal dovolj če ne kar preveč zatorej je utihnil ter se ponovno posvetil čiščenju brade. Smola se mu je nemarno lepila po mokrih rokah. Toda na koncu mu je vseeno uspelo očistiti vso umazanijo. Zadovoljen nad svojim uspehom je odrinil vodo brez zahvaljevanja. Le kdo pa je že videl ponosnega škrata, da bi se zahvaljeval? Raje je vstal, raztegnil ude ter po njih pognal novo dozo življenjske tekočine in pograbil veliko sekiro, ki je do tedaj neopazno počivala poleg njega. "Ne vem v katero smer greš ti toda jaz vem. In ne, ni mi treba letet. Raje čutim les na svoji koži kakor pa da se igram nekega ptiča." Ponosnega koraka je stopil proti izhodu ter z orožjem zadel v pohištvo, da se je zarisala velika praska. Toda tega mali mož ni opazil. Že stoječ na zunanji polici se je obrnil proti Luciane in povsem ravnodušno, kakor da je to nekaj povsem normalnega, povprašal gostiteljico. "Greš?"
Nazaj na vrh Go down
Luciane
Vilinka
Vilinka
Luciane


Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimeTor 5 Okt 2010 - 14:00

Nasmehnila se je škratu, ki je na nek način privolil v skupno potovanje. Pospravila je glavnik in odlila vodo, ki je bila že polna smole. Nato se je odpravila do pkrata in začela plezati. Kmalu je bila čisto spodaj in je odvezala Black'efa. "Hej! Boš na mojem konju ali ti je ljubše, če greva peš?" Je zaklicala škratu in se mu nasmehnila. Black'ef je očitno pojedel precej trave, ni pa prišel do vode zato ga je Luciane peljala do najbližje lužice in konj jo je hlastno izpil. Vrnila se je pod drevo in škrat je bil že skoraj na tleh. Očitno je tokrat bolj pazil na svojo brado saj je bila precej manj smolnata. Zakaj le škratom brade toliko pomenijo? Morda je to nekaj takšnega kot so za viline ušesa? Ampak kot dojenčki verjetno nimajo brad... Svoja vprašanja je še preden je uspela razmisliti o oliki izustila:"Zakaj škratu toliko pomeni brada? Nekaj takšnega kot vilinom ušesa? Imate brado že kot dojenčki?" Ob misli na dojenčka z brado je Luciane skoraj zadržala smeh. "LARS!" Je zaklicala nato pa je njen volčji prijatelj elegantno priskakal navzdol po vejah. Luciane je bila presenečena kako je lahko tako preprosto ulovil ravnotežje na neki veji in to z vsemi štirimi nogami. Lars je bil doli in Luciane je čakala le še na škratje odgovore in medtem opazovala škrata, ki je nezaupljivo Opazoval konja ter po tem je ugotovila, da verjetno ne želi jahati na njem. Počasi je začela hoditi v neznano, saj sploh ni vedela v katero smer mora Pogledala je škrata. "V katero smer pa škratja mesta sploh so?" Nasmehnila se je in počakala na kakršenkoli odgovor.Medtem je ponovno posegla po svojih kamenčkih, ki jih je še vedno imela v mošnjičku. Z njimi je vadila nadzorovati svojo magijo. Dvignila ga je visoko v zrak in nato je okoli njega vžgal ogenj, da se je kadilo in kamenček je narisal rožico. Nato ga je morala Luciane uloviti v roko, saj ji je zmanjkalo moči. Poskusila je še enkrat, tokrat je narisala metulja. In uspelo ji je, da je kamenček ostal v zraku. Tako je narisala še volka. Ni pa ji ušel Larsov pogled ki je nakazoval, da je to bolj maček kot pa volk zato je ujela kamenček v roko in odnehala.
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
Tronir


Male Prispevkov : 5111
Starost : 30
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitimeSre 6 Okt 2010 - 6:26

Preden bi se brada lahko dvakrat zazibala v vetru je bila vilinka že na tleh vpijajoč nekaj v nebo o jahanju velikega sralca. Toda škrat, zgrožen ob misli, da bi sedel na takšni divji in veliki živali, glasno odvrnil, da se bo raje držal svoje terena - zemlje. Med tem, ko je dekle napajalo konja je škratu že uspelo priplezati do tal z začuda niti ne tako zelo smolnato goščavo. Toda tam ga je že čakalo novo presenečenje - nesramno vprašanje dekleta. Mali možicelj se je probal zadržati, da ni v obraz postal povsem rdeč. Uspešno. Namesto razburenja je tako v odgovor nekaj zagodrnjal in namesto z pravilnim stavkom bolj sebi kakor dekletu odgovoril. "Vilinci. Vsi ste enaki samo spraševali bi nekaj. Kakor, da morate vse vedeti. Že ko ste prišli na našo zemljo ste bili takšni in še zmeraj ste." Toda vseeno je nato kljub neodobravanju zastavljenega vprašanja odgovoril nanj. "Ali je veliki sralec že kot majheno bitje toliko sral? Ne. Brade pa imamo že od nekdaj. To je naša kultura, tradicija, spoštovanje prednikov."

Nejevoljo je spregledal umetnine, ki so nastajale z pomočjo magije in kamenčka ter stopil mimo. Guganje malega telesa se je podzavesto oddaljevale proti škratjemu mesto kakor ptice vedno najdejo pot domov. Že kar dobro oddaljen od spremljevalke, ki se je še zmeraj igrala, se je obrnil in nekaj zaklical. "Pri moji bradi mar misliš, da te bom čakal? Pridi že!"


((odracal proti cesti med Ephel Duathom in Fin Hollenom))
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content





Smreka Rebeka Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Smreka Rebeka   Smreka Rebeka Icon_minitime

Nazaj na vrh Go down
 
Smreka Rebeka
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Skok v realnost :) :: Arhiv :: Domovanja-
Pojdi na: