Pri razposajenem davitelju

Lyan je vstopila v dobro znano krčmo in sedla za mizo za redne goste. Krčmar se je primajal do nje in naročila je ducat vrčkov piva ter pečenko. Ko je dobila pijačo in spila prvi vrček piva se je uživaško nasmehnila. Ah, nič ni boljšega od dobrega, hladnega, Min-Rimmonskega piva. Dobro, saj tudi Beleriandsko ni tako slabo.Ob zadnjem se je zarežala in popila naslednji vrček. Kmalu je dobila tudi pečenko, ki jo je hitro zmetala vase. Popila je do konca in plačala. Spet je stopila na ulico in se zleknila na prvo klopco.Saj ne bom več dolgo takole spala, si je mislila in zaprla oči.

Ko je Elinor stopila v gostilno, se je takoj zarežala saj je zavohala prijeten vonj Min-Rimonskega piva, ki je bil po njenem okusu glede piv najboljši. takoj je stopila k točaju,
in želela vrček piva. Ko je čakala na pivo si je ogledovala gostilno, za mizami je sedelo še nekaj gostov. Takoj, ko je pogledala proti ognjišču je gostilničar za njo zagodrnjal, da je pivo že. Obrnila se je in pograbila vrček poln piva. Spila ga je in odhitela ven. Če bi imela čas, bi še kaj popila, a ni imela časa, saj se je nečesa domislila in je odhitela domov.

"Zamoti gostilničarja," je šepnila Clarissa Uheljcu. Ta je pokimal in stekel k njemu. Zapletel se je v pogovor. Clar je v tem trenutku previdno smuknila v klet. Vzela je meh vina, ki ga je imela raje od piva, salamo, sir.. Seveda je poiskala tudi nož, s katerim je narezala sir in salamo. Oboje je še zavila v nek časopis, ki naj bi bil namenjen temu in švignila ven. Ko je izstopila je močno zaloputnila z vrati. Uheljc je vedel, da je to znak, zato se je poslovil in odšel. Zunaj je zašepetal:"Imaš?" "Imam," mu je odgovorila Clarissa. Skupaj odideta nekam na ulice.

Končno se je nad mesto spustil mrak in pripravil Eyano, da je vzdignila svoji ritnici s klopi in po urah igračkanja s kovanci končno pospravila mošnjiček za pas. Krenila je po MinRimmonskih ulicah, skrenila s pravih poti in prispela do vrat Razposajenega davitelja. Tokrat se je nameravala zadržati dlje, da bi po možnosti ujela še kakšne novice o dogajanju po mestu in okolici. Odsunila je vrata in globoko vdihnila domač vonj po zatohlem in vlažnem z rahlim pridihom izhlapelega alkohola. Strežaju je z mahljajem roke naznanila svoj prihod. ''Pivo.'' Usedla se je za eno izmed gosteje obleganih miz in že dobila ročko pijače. ''Torej, družba, o čem pogovor?'' se je vključila v močno razvneto debato. Nek moški se je zarežal in se spogledal z ostalimi. ''Morda bi pa njo zamikalo...'' Gruča moškega spola se je zakrohotala. Nato so Eyani pod nos pomolili nek že dodobra pomečkan list, eden izmed njih pa se je nagnil k njej. ''O tem govorimo. Menda nekdo rabi pogumneža.'' Dekle je preletelo napis. Nekdo je dva prostovoljca vabil na dogodivščino, za katere nadaljne napotke se morajo zglasiti na Beleriandskem trgu. Brezbrižno je odložila list in opazila, da vsi zbrani pričakujoče strmijo vanjo. Lepo se je nasmehnila in iz mošnjička vzela dva kovanca za pivo. Možakarji za mizo so se začeli nelagodno presedati, da se jim je zasmejala. ''Me zanima, če bi si drznil iti kdo od vas,'' so bile še njene zadnje besede, nakar je denar tlesknila ob mizo in mirno odkorakala iz gostilne. Stavila je, da so se prav tisti hip zmedeni možje Pri davitelju preprirali, ali se je namenila na nalogo ali ne. Hitro je preverila, če ima pri sebi vse svoje imetje in vprašala najbližjo osebo po smeri, ter krenila na pot proti mestu Beleriand.