Home Sweet Home

Gothova glopca je narejena iz temnega lesa mertvega drevesa. Sameva nekje, sredi ničesar.

Goth je sedel na svoji klopci in gledal v noge. Njegove zamrle oči niso kazale nikakršnega zaminanja. Okoli pasu mu je bingljal samostrel in ob klopci je bil privezan Freedom. Iz tal je odtrgal šop trave in mu ga dal, Freedom pa ga je hvaležno cmokal. Goth se je zagledal nekam, globoko v zaprašeni Min-Rimmon. Zdel se mu je mrtev. Tako kot on. Zamrl. Odmrl. Freedoma je pogladil po grivi, on pa mu je prhnil v obraz.

Zavil je z očmi. Na tleh je opazil zadnje jesensko listje, prekrito s snežno odejo. Po mestu je slišal šušljanje. Vsi so govorili o neki nalogi, nekaj o svetlostracih in čiščenju. "Očistimo forest teh ničvrednežev." je bil najbolj pogost stavek. Goth je še enkrat pogledil Freedoma. Odprl je usta skozi katera se je zaslišal hladen, brezbarven glas. "Jih iztrebiva?" je rekel in se zlobno nasmehnil. Trikrat je počil s prsti na rokah. Ozrl se je na levo svoje majhne klopce in z roko spolzel po bolanem lubju brez listnate bukve. S čevljem je pustil veliko stopinjo v snegu. Njegovi beli lasje so se ujemali z vrhovi ledenikov ki jih je videl v daljavi. Čutil je neko energijo. Kako zloba vihra skozi njegovo telo. Dvignil se je in osedlal Freedoma. Šepnil mu je v uho: "Sledi jim!" "Hja!" odvihrala sta v gozd.