V hodniku je zapokljalo. Brata sinjih las sta se spogledala in si pokimala. Naenkrat sta butnila v hodnik. Iz stropa je na vrvi, obešena visela njuna mati. Tiar je zakričal, Emir pa ga je tik za tem udaril po ustih, saj ju niso smeli slišati. Če sta želela rešiti vsaj očeta pred roparji sta morala biti tiho. Emir je v roki držal očetov velemeč Trn, njegov starejši brat (ki je bil neumen kot noč) je pa dobil le Emirjev lovski nož. Dečka sta imela 12 in 16 let. Emir je bil dvajsetkrat bolj bister kakor njegov brat in z mečem tudi bolj spreten. Emir je kratko zadržal korak, kar je povzročilo, da se je njegov brat nerodno spotaknil. Emir je, svoji žalosti navkljub, zavil z očmi. Pritisnil je prst ob Tiarova usta, nato pa počasi stopil skozi vrata. V vrati so bili štirje moški. Trije so bili zakrinkani z maskami in oboroženi s sai-i. Na tleh je ležal Emirjev oče, ves krvav, očitno so ga mučili. Najvišji med barabami je očeta dvignil s tal in ga posadil na stol. Z mirnim glasom je spregovoril.
>Povej kje je Trn.<
>Nikoli,< je sapnil oče.
Dobil je mogočen udarec čez nos. Tiar je zavzdihnil. Zazdelo se je, da je eden izmed mož to zaslišal, toda soba je bila pretemna, da bi ju videl.
>Morava jim dati meč, da bodo spustili očeta!< je zašepetal Tiar, s široko izbuljenimi očmi.
>Poglej. Če bi jim oče želel dati meč bi jim ga dal, in se upiral mučenju.< je razložil Emir, >Poleg tega, bi ga verjetno vseeno ubili.<
Pogledal je k Tiarju, ki je izgledal, kakor, da močno premleva. Emir je zopet zavil z očmi. In se posvetil dogajanju v sredini sobe. Sedaj je očetu možakar držal Sai na grlo, navzgor, obrnjen proti možganom. Zopet je spregovoril.
>Ko preštejem do tri zabodem, razen če poveš kje je meč,<
Oče je odkimal.
>Ena,<
Emirja je od zadaj za grlo zagrabla roka.
>Dva,<
Tiar je udaril brata po obrazu in Emirju se je zbliskalo. Zgrabil je po meču. Emir se ga je oklepal z življenjem. Nato je zapeklo. Brizgnila je kri. Tiar je izkoristil prednost večjega in zarezal Emirju v roko. Neumnež mu je roko na sprednji strani preklal od ramena, do zapestja. In Emir je spustil.
>Tri,<
>HEj! Počakaj, meč imam!< Tiar je vstal in po zraku mahal s Trnom.
Očetu so se razširile oči: >Rekel sem, da mora nanj paziti Emir....< je dahnil.
Lopov je v zamaknjenosti gledal Tiarja. In kar ne gledoč, preklal očetu vrat. Sai se je zaril očetu do možganov. Oči je zavrtel na belo in iz jamic je butnila kri. Oče je še poslednjič trznil z roko. Nato pa odšel.
Tiar je kriknil. Dva morilca sta skočila. Sai so se zabliskali. Tiar je krvav in mrtev padel po tleh. Emir je lahko le gledal, kako so pobrali meč. Se razgledali po sobi in odšli. Šele tedaj so Emirju privrele na svet solze. Bile so krvave.
Emirjev oče je bil grof, posestnik vele cenjenega meča po imenu Trn. Neke noči, ko je bilo Emirju 12 let so v njegovo hišo vdrli Vlomolci in obesili njegovo mater, ter ubili brata in očeta, ter ukradli Trn. Emir je nato odrasel v kolibi nekega gozdarja, Emirjevega tesnega zaupnika, s katerim se je Emir družil še pred očetovo smrtjo. Ko je odrasel si je služil kruh kot mečenudnik.
Naslov sporočila: Emir Sinji 
Sre 24 Feb 2010 - 19:10