Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Osrčje puščave

Go down 
Pojdi na stran : Previous  1, 2, 3, 4
AvtorSporočilo
Luciane
Vilinka
Vilinka


Prispevkov : 1433
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Osrčje puščave   Tor 31 Avg 2010 - 10:48

S kotičkom očesa je opazila, da je temnostranec spravil na tla Tronirja. Skremžila se je, saj je to pomenilo, da bosta oba temnostranca napadla njo. Zavedala se je, da ne bo mogla dolgo odbijati dvojnih udarcev. Poskusila je ampak bilo je težko, komaj ji je uspelo odbiti enega že je proti njej letel drugi, ki ga je lahko ustavila v zadnjem trenutku, kar je pomenilo, da bo naslednjega komaj ustavila. Razmišljati je začela o pobegu ampak se je spomnila Tronirja in se odločila, da ga ne more prepustiti usodi in zbežati, saj tudi on nje ni pustil na cedilu. Počasi so je malo po malo zapuščale sposobnosti in odločila se je, da tako več ne gre. Morala bo ustvariti načrt, da ju nekako spravi na tla in sicer z magijo. Če uporabi ogenj, se bosta izmaknila, prav tako vodi ali zemlji. Odločila se je da bo veter še najbolj neopazen. Ni se smela preveč naprezati, saj ju bo potem potrebno še onesposobiti, kar pa je bila dokaj težka naloga saj sta bila dva in to dosti starejša ter višja (pa tudi mnogo močnejša) od Luciane. Magija se je očitno izkazala za najboljšo možnost, razen... Bi ji uspelo nekako priklicati pomoč ne da bi nasprotnika to opazila? Verjetno ne, telepatske povezave še ni odkrila z nikomer. Medtem, ko je to razmišljala je poskakovala, se umikala in odbijala udarce, časa za dajanje udarcev pa sploh ni bilo. Opazovala je, če kje v bližini lahko opazi Mery ali Eo, pa ni nikjer videla nobene. Verjetno se tudi onidve borita proti nasprotnikom, mislim, da sta v teh kupih trupel tudi njuni trupli ni spustila daleč. Hitro je ztrla vsako sled teh misli. Spomnila se je še ene možnosti... Ne, Lars je premlad, ne more še njega izpostavljati nevarnosti, že tako je bil napaka Tronir, ki trenutno nezavesten, če... Misel se ni mogla nadaljevati saj je morala Luciane narediti hiter gib, da se je rešila enega izmed premnogih udarcev. Skremžila se je, in ju pogledala. Zdelo se ji je, da ju njene zmožnosti magije ne bi spravile na tla zato je raje še naprej pazila, da so rezila ostajala stran od njenega telesca. Vedela je, da je drobna, ni pa vedela kako to uporabiti v dobro napada. Če bi bila še malce višja, bi se lahko izmuznila za njiju, ampak nista bila dovolj visoka, da bi se lahko kakorkoli izmuznila pod njunima iztegnjenima rokama. Verjetno bi jo kaj zadelo in bi končala kot Tronir, če ne še slabše. Zavzdihnila je in se komaj izognila hkratnemu napadu nasprotnikov s počepom. Kaj za vraga pa sploh lahko sedaj naredi? Odkrila je kaj bi se dalo narediti iz počepa. Lehko se je zakotalila med njunimi nogami in napadla od odzadaj, v tem je bila veliko močnejša. Poskusila se je zkotaliti... Uspelo je. Zanšla se je za nasprotnikoma hitro se je odzvala in napadla moškega, saj se ji je zdelo da bo napade ženske lažje odbijala. Od odzadaj mu je nožek prislonila na hrbet in z nogo spotaknila. Nekako je nekaj malega uspelo, medtem pa je njo napadla ženska. Zamomljala je nekaj nerazumljivega in blokirala udarec.



[evoga, nekaj sem spravla skupaj.


smrk smrk, Tronkota ste na tla spravli. Help Lucy, Help Lucy...]
Nazaj na vrh Go down
Leassi
Admin
Admin
avatar

Female Prispevkov : 8330
Starost : 23
Lokacija : Lossarnach
Geslo : .•° No Mercy °•.
Registracija : 22/06/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 116.620

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Osrčje puščave   Pon 20 Sep 2010 - 19:40

((aa, smo kej iz forme?;D))

Z mečem je mahala proti vilinki, a njeni udarci nekako niso imeli običajne moči in hitrosti. Še vedno jo je begalo njeno srečanje s smrtjo - ni mogla dojeti, kako malo je manjkalo, da bi se ta spopad zanjo končal popolnoma drugače. Bila je raztresena in nezbrana ... Precej nevarno stanje za nekoga, ki se bori na življenje in smrt. Vilinka je bila majhna in mlada, a prekleto hitra, spretna in žilava. Leassi nikakor ni bila v stanju za boj, pa ga je mogla izbojevati. Dobila je drugo priložnost za zmago, ko je že kazalo, da bo ob življenje. Česa takega seveda ni mogla in ni smela zapraviti, a čustveno ni bila pripravljena na nadaljevanje boja. V nekem trenutku se je že ustrašila, da ne bo zmogla. Da je enostavno preveč.

A za Leo so bila leta in leta življenja v Min-Rimmonu. V mestu, kjer za preživetje natrenirano telo in obvladanje oražja ni bilo nikoli dovolj za preživetje. Pomemben je bil treniran um, kontroliranje čustev. Znala se je kadarkoli preklopiti v stanje popolne opreznosti - izključiti vse misli in se posvetiti le dogajanju v okolici, zaznavanju morebitnih groženj in takojšnje ter pravilno odzivanje nanje. In ta sposobnost ji je v bitki verjetno rešila življenje, kajti to je bil dejansko edini način, da ji je uspelo s strašno odločnostjo vzdržati napade vilinke.

Za kratek delček sekunde je tesno zatisnila oči in stisnila prosto dlan v pest. Zbrala je vse zmedene, prestrašene misli v sebi in jih odločno preusmerila v jezo, v hladno, obvladovano jezo. Z novo odločnostjo in priprtimi očmi je odbila naslednji vilinkin udarec in stopila korak naprej, jo prisilila k umiku. Nikoli ni bila posebno dobra v natreniranih udarcih in lahkotnih, elegantnih gibih, ki jih je izvajala vilinka. Lea se je mečevanja večinoma učila med boji, tako da je obvladala nekaj drugega - kako nasprotnika zmesti, kako ga prisiliti da se brani, kako v udarec vložiti čimveč moči telesa, ne samo rok. Kako nekoga premagati, ga prisiliti da se vda. Ga ubiti. V bitki niso šteli pravilni zamahi in elegantni obrati meča. Štela je zmaga.

Kljub temu je imela prekleto močan občutek, da ji tega pri vilinki ne bo uspelo storiti. Pa čeprav je bila Lea precej nevarna nasprotnica, ko je bila z mislimi in telesom pri boju ... Je bila s srcem drugje, pri nekomu, ki ji je pred nekaj minutami rešil življenje. Vse, kar si je želela, je bilo povesiti meč, povabiti vse nasprotnike na pivo, nato pa objeti Armadala in ga nikoli več izpustiti, ne glede na to, kako izrabljena se ji je zdela ta misel. To, da je ubranil udarec, namenjen njej, ji je pomenilo nekaj več, kot bi ji lahko karkoli drugega. V resnici ni še nikoli nikomur na svetu toliko pomenila. Občutek je bil nov, toda čudovit.
In zdaj mu je dolgovala življenje ... Pri komerkoli drugemu bi bil to neprijeten občutek dolžnosti, a z njim se je zaradi tega počutila še bolj povezana kot prej.

In nekaj se je spremenilo v njej, kako je gledala na nasprotnico in na bitko. Prej ni niti za sekundo podvomila v koristnost pobitja vse svetlostranske nesnage okoli nje, a ko je pogledala majhno vilinko, je v njej namesto borke zagledala otroka, ki nima pri vsem tem prav nič za početi. Namrščila se je in se izmaknila njenem zamahu z nožkom. Zakaj že poskušam tu ubiti otroka? Nisem šla zato v to bitko. In tudi sam boj, na katerega je prej gledala tako osebno, se ji ni zdel več tako strašno pomemben za njeno osebno prihodnost, in vsega skupaj je imela dovolj. Hotela je nehati in tudi Arm je očitno sicer premagal škrata, a deloval je zdelan in ranjen. V resnici je le ena stvar resnično pomembna, kajne? Nekoliko žalostno je pogledala deklico nasproti sebe, nato pa se odrinila nazaj, stran od nje, se obrnila in stekla po sipini navzgor, stran od mečev, otrok, krvi in boja. Sedla je na rob neke skale in opazovala bitko, ki se je počasi iztekala, in pozitivna in negativna čustva so se v njej mešala na nenavadno prijeten način.

_________________
¤~°~¤
"Veruj v svoje verige, a zastraži ujetnika."
~¤~°~¤~
Moč: 1
Spretnost: 2
Hitrost: 2
Inteligenca: 2
Spomin: 1
Motivacija: 1
Zbranost: 2
Iznajdljivost: 1
ORMV: 1
°~¤~°~¤~°

°~¤~°~¤~°
Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Armadal
Admin
Admin
avatar

Male Prispevkov : 7678
Starost : 23
Lokacija : Toasting in the summer sun.^^
Geslo : Scream, scream, like you would if I ravished your body.
Registracija : 02/02/2009

Statistika
Status: Morilec
Denar: 113.919

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Osrčje puščave   Pon 20 Sep 2010 - 20:12

Odsotno in utrujeno se je branil udarcev vedno bolj malostevilnih nasprotnikov okoli sebe, kajti njegova pozornost je bila v vecini usmerjena na Leo, ki se je odlocno in hkrati brezvoljno borila s spretno vilinko. Arm je stresel z glavo, da so mu crni, od krvi zlepljeni prameni las poleteli stran z obraza in usekal po velikemu, a ocitno izmucenemu velikanu s sekiro. Tudi sam je bil utrujen, tako utrujen, da sta se mu meca v rokah zdela z vsakim zamahom tezja, kot bi bila narejena iz svinca in kaj kmalu se je odlocil 'izposojenega' zalucati nekam stran v mnozico, ce pa je pri tem se koga zadel, mu je bilo vseeno. Pravzaprav mu je bilo vseeno za vso norijo, ki je divjala okoli njega, za utrujene, izmucene in okrvavljene obraze, ki so se premikali v morju neznancev. Konec koncev so si bili vsi isti - moski in zenske, celo otroci, ki niso imeli kaj poceti v bitki, narejeni iz mesa in krvi. Vse je enako bolelo, ce si jih presekal z mecem. Zatisnil je oci, zajel sapo, nato pa je odlocno sledil rjavolaski, ki je stekla navzgor po pescini.

Pesek se mu je vsipal pod nogami, a ni se ustavil, dokler ni obstal na vrhu pescine poleg Lee. Utrujeno jo je potegnil k sebi in mec zapicil globoko v pesek, glavo pa naslonil na njeno ramo. Izklopil je vse zvenketanje mecev in krike ranjenih ter umirajocih v ozadju, svojo pozornost pa blazeno namenil izkljucno kraljici Podzemlja ob sebi. Bil je utrujen, mesarjenja je imel povsem dovolj in dovolj je imel vse krvi, ki se ga je drzala kot obcutek krivde, ki ga je hotel sprati s sebe kolikor hitro je bilo mozno.

Obcutek njenega toplega telesa ob njegovem je bil pomirljiv in dejstvo, da je bila enako navelicana in utrujena kot on, ga je nekako grelo od znotraj. Ko se je le zopet ozrl na bitko, je jasno videl, da je pri kraju. Vsi bojevniki so vse bolj izmuceno sekali drug po drugem, ponekod so se nasprotniki naslanjali drug na drugega in si dajal podporo, eden je drugemu delal obveze in le redki so se se zares bojevali.

"Greva domov?"je tiho vprasal in svoj pogled uprl v obrise Min-Rimmona v daljavi. Svoje bolece in okrvavljene prste je prepletel z njenimi, mec izpulil iz peska in se z roko v roki z Leo spustil navzdol po drugi strani sipine, stran od krvi in bitke.

_________________

Stran: Temna
Starost: 18
Moč: 3
Spretnost: 3
Hitrost: 3
Inteligenca: 3
Spomin: 2
Motivacija: 2
ORMV: 1
Zbranost: 2
Iznajdljivost: 2

I'll hunt again one night.


Nazaj na vrh Go down
Leassi
Admin
Admin
avatar

Female Prispevkov : 8330
Starost : 23
Lokacija : Lossarnach
Geslo : .•° No Mercy °•.
Registracija : 22/06/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 116.620

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Osrčje puščave   Pon 20 Sep 2010 - 22:07

S pogledom je spremljala Arma, ki se je utrujeno vzpenjal po pečini proti njej. Tudi sama je bila izčrpana, od manjših ran jo je bolelo vse telo in komaj je še premikala noge, a še hujša je bila psihična utrujenost, tisti občutek praznine po vseh umorih, po vsej videni bolečini, trpljenju in žalosti. Lea ni nikoli podpirala definicije temnostrancev kot pokvarjenih zlobnežev brez čustev, saj se ni sama nikoli videla tako. Resda je uživala v morjenju, ker je bilo to njeno življenje, a ni marala vsesplošnega, odprtega klanja v bitkah. Umor, in še posebej mučenje nekoga sta v bitki izgubila čar in se za celo vesolje oddaljila od tega, kar sta predstavljala Lei - umetnost ...

Armadal je končno dosegel vrh pečine in tiho mu je vrnila topel objem. Razumela je njegovo bolečino in krivdo bolj, kot če bi jo čutila sama ... Občutek njegove bližine jo je tolažil in grel; z licem se je naslonila na njegov obraz in mu nežno obrisala krvav madež iz senc. "Hvala," je nato preprosto rekla, ker ni našla lepših in boljših besed, ki bi razložile njeno hvaležnost ob vsem kar je storil zanjo.
Sledila je njegovemu pogledu na bitko in resnično je bilo videti, da so boji v zadnjih izdihljajih. Ni vedela, katera stran je zmagala; kajti vsi krvavi ljudje so izgledali enako. In pravzaprav ji niti ni bilo preveč pomembno, zmagati, čeprav ji seveda tudi ni bilo povsem vseeno. A toliko bolj pomembno ji je bilo, da sta bila oba živa in bolj ali manj zdrava, da je želela samo oditi, čimdlje stran.

"Domov," je tiho ponovila in pokimala. Šele nato se je zavedela, katero mesto se je v resnici dvigovalo na obzorju. Zdelo se ji je nenavadno lepo, da je Arm njenemu mestu tako spontano rekel dom, kajti Min-Rimmon je bil njeno zavetje in najlepše mesto pod soncem. Komaj je čakala, da mu bo lahko razkazala svojo hišo, kjer si bosta pozdravila rane iz bitke, da mu bo pozneje pokazala mesto in vsak skriti prostorček Podzemlja. Želela si je spet obiskati Zriperja, želela je peku zjutraj ukrasti žemlje, želela se je poditi po katakombah in na obzidju spet opazovati sončni zahod.
Tako je stisnila Armadalovo dlan, prisilila svoje razbolele mišice v gibanje in se spustila po sipini navzdol. Domov.

_________________
¤~°~¤
"Veruj v svoje verige, a zastraži ujetnika."
~¤~°~¤~
Moč: 1
Spretnost: 2
Hitrost: 2
Inteligenca: 2
Spomin: 1
Motivacija: 1
Zbranost: 2
Iznajdljivost: 1
ORMV: 1
°~¤~°~¤~°

°~¤~°~¤~°
Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Luciane
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Osrčje puščave   Tor 21 Sep 2010 - 14:00

Olajšano se je nasmehnila, ko sta eden za drugim oba nasprotnika pobegnila stran od nje. Stekla je do Tronirja in ga zvlekla v zavetje skal. To je bil precejšen podvig saj je bila Lucy izmučena, Tronir pa kar težak (Lucy se je zdel kot svinčen). Ko sta bila v zavetju skal ga je odložila na tla in zbrala zadnje moči, skupaj je zbrala zadnjo magijo, in se dotaknila Tronirja. Skozi njega je skustila vso svojo magijo, ki jo je še premogla nato pa zaprla oči ter se vdala usodi. Vsaj Mery in Ea naj sta še živi. Tronir, prosim, naj je urok pomagal. Sama pri sebi je skorajda molila in se pozibavala naprej in nazaj, nato pa odprla oči in se zazrla v Tronirja. Oba sta bila umazana, krvava in izmučena, a ko je Lucy na Tronirjev vrat prislonil prst, da je preverila ali je živ, si je oddahnila. Začutila je utrip. Sedla je zraven njega in čakala. Nekoč se bo že moral zbuditi in takrat bosta skupaj odšla do njene hišice in tam bo Lucy naredila čaj in pila bosta čaj in obiskala Mery v palači, je sploh še živa? Lucy je v miljontinki sekunde skočila na noge in zbrala vso svojo moč, da je začela hoditi proti bojišču. Le še nekaj vztrajnih posameznikov se je borilo in glede na to, da je bila Lucy pokrita s črnim ogrinjalom in je hodila počasi, se ni noben zmenil zanjo. Hodila je in opazovala mrtve. Pozorna je bila predvsem na obraze, noben ni bil Meryn ali Ein. Oddahnila si je in počasi odšla nazaj do Tronirja. Vsedla se je ob njega in pogledala svojo čutaro. Žal je bila prazna. Pogledala je, če ima Tronir slučajno kaj vode, spomnila se je namreč, da je nekoč, ko je bila ona v nezavesti nekdo nanjo polival vodo in to ji je pomagalo, da se zbudi. Vode je bilo le še za požirek. Zlila jo je na Tronirjev obraz, spremenilo pa se ni nič. Zaslišala je topot kopit in se obrnila. Opazila je obe svoji živali, ki sta urno tekli proti njej. Počakala je, da sta bili že čisto ob njej nato pa razmislila. Svoje misli je govorila na glas, da bi jo Lars slišal. "Tole je Tronir, škrat, ki me je že tudi rešil, vsekakor pa mi je zelo pomagal, zato sem mu dolžna," je na kratko povedala o škratjem prijatelju, "v bitki je skoraj izgubil življenje ampak, ja še je živ. V moji hišici na drevesu, doma bi imela več možnosti, da ga ozdravim, zato me zanima ali bi lahko Black'ef nosil mene in Tronira drugače pa, ali bi lahko ti, Lars nesel mene?" Pogledala je Larsa in nato svojega konja. Nekako je Tronirja dvignila, kar je bil grozljiv napor in ga nato z veliko Larsovo pomočjo spravila na konja. Izgledalo je, da konju še ni težko. Pogledala je svojega konja nato pa se še sama z Larsovo pomočjo splazila na konja. Še vedno ni dajal znakov, da je težko zato je Lucy presodila, da bo lahko Black'ef nosil njo in Tronirja. Spodbodla ga je, da je lepo počasi šel proti njeni hiški na drevesu. Ob spominu na hiško so se ji zasvetile oči. Upala je, da se bosta Mery in Ea uspešno izvili iz bitke ter prišli za njo.

[ja malo pa smo iz vaje ane Lea?]
Nazaj na vrh Go down
Eärédien
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 7018
Starost : 22
Lokacija : na dnu morja :)
Geslo : If you don't earn respect when you're alive, you don't deserve it when you're dead.
Registracija : 23/12/2008

Statistika
Status: Princesa
Denar: 56.300

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Osrčje puščave   Ned 3 Okt 2010 - 12:24

NPC:
Ves prah v zraku se je počasi razkadil in oddaljenemu opazovalcu bi se razkril pogled na gore trupel med rdeče obarvanimi sipinami. Na tisoče mož in žena je padlo tisti dan, dan, ki so ga kasneje poimenovali 'Bitka med dobrim in zlim'. Meči, sekire, oklepi, sulice, ščiti...vse to je ležalo, napol zakopano v pesku, na velikih planjavah, kjer se je odvijala bitka.
Veter je tiho vršal preko puščave, edini zvok v zevajoči tisini, ki jo je za sabo pustil cel dan klanja. Medtem ko se je sonce počasi spuščalo v zlato morje je pesek sekundo za sekundo bolj zakrival sledi velike bitke. Na tisoče trupel je ostajalo pozabljenih in samih, brez pogreba, brez poslednje ljubezni izkazane s strani oropanih družin. Med njimi je bilo nešteto škratov, ki so se pogumno borili, a vendarle padli v neenakem boju proti temnim silam Foresta.
Med škratjimi trupli je lezalo še premnogo drugih trupel, tako tistih odetih v črno in rdečo, in na katerih plaščih so bili izvezeni grbi Min-Rimmona, tako tistih, ki so se bleščali v belih, a s krvjo oškropljenih oklepih. Le majhna skupinica svetlostrancev je preživela krvavo bitko, in njihova vodja, Earedien, jih je pogumno in utrujeno pripeljala do poslednje svetle tocke v Forestu.
Kar ji je dal njen od bitke utrujeni glas, je zakričala sredi glavnega trga mesta Elwe: "Svetla stran je padla! Temnostranci so zmagali!"
Nazaj na vrh Go down
http://dragcave.net/user/E%E4r%E9dien
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Osrčje puščave   

Nazaj na vrh Go down
 
Osrčje puščave
Nazaj na vrh 
Stran 4 od 4Pojdi na stran : Previous  1, 2, 3, 4

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Človeška mesta in vasi :: Podeželje-
Pojdi na: