Fialadiss

Gaelo je že začelo zvijati in potiho je zaječala. Nato je postalo hujše in zdaj je že kričala. V sobo so pritekli Kay, Sillay, Ney in Sindri. "Upam, da bo punčka..." Je Kay zasanjano zašepetala Sillayu, Ney in Sindriju. Zgodilo se je. teta Ney je po žensko začela cviliti in razburjeno spraševati: "Je punčka? Ali fantek? Mogoče sr...". Takrat si je na srečo pokrila usta in se zavedla napake, gaela pa jo je le ljubeznivo pogledala. "Punčka je." Ney je spet bedasto zacvilila. "In ime ji bo Fialadiss Orelay." Je odločno pribila Gaela. Čeprav je bila teta Ney namrščena in s tem kazala neodobravanje je vseeno obveljala Gaelina.

Eight years later...

"Kay, se boš zbudila ali ne?!" Fy je grobo stresala sestro. "Danes je vendar moj rojstni dan!" Je zastokala in nehala stresati. "Vsi so že spodaj le ti še tu prav nesramno spiš! Mamo bom poklicala. Ha!" Kay je bila v trenutku zbujena z široko odprtimi očmi. Fy je sama pri sebi ves čas vedela, da bo delovalo in se je sama pri sebi zahihitala. "Kaj? Kje? Kdaj? Zakaj?" Je Kay zmedeno brbljala. Potem so se ji oči ustavile na njeni sestri in zožila je pogled. "Mamo boš poklicala, praviš? A pri tej hiši še za sestrin rojstni dan ne moreš malo dlje spati?! Pojdi stran mala, da se preoblečem in bom potem prišla dol." Vsa nasršena je Kay odprla omaro ter sama pri sebi godrnjala. Fy se je malce prestrašeno splazila nazaj v prvo nadstropje in se privila k mami. "Mama, Kay me je zdaj v nadrla!" Naredila je prestrašeno nakremžen obraz in mama se ji je nasmehnila. "Bom že uredila ljubica." Odšla je gor in zaslišalo se je glasno pogovarjanje vendar Fy ni mogla razločiti besed in se je lahko le nasmihala. Potem je Gaela v dnevno sobo privlekla dokončno razjarjeno Kay. Pristopil je Sindri ter ji odločno povedal: "Ni narobe, če si za Fyssin rojstni dan pač malce zaspala, bolj je narobe to, da jo na njen rojstni dan nadiraš." Imel je žametno mehak glas a odločno besedo. Fy se je zmagoslavno nasmehnila Kay pa jo je prestrelila z jeznim pogledom. Zatem pa se je na njenem obrazu pojavil presenetljivo osramočen izraz. "Oprosti Fy, res ne vem kaj mi je bilo, da sem te nadrla." Pogledala jo je izpod plohe vranje črnih las ter prišla k njej. objela jo je in ji v uho zašepetala: "Pridi takoj po kosilu v mojo sobo, da se pomeniva, potem pa bomo šle jahat. In še nekaj, jaz jaham Ofeigurja, v redu? Ti pa tistega, ki ga hočeš." Fy, zmedena zaradi sestrinega objema se je zamajala in se usedla za mizo.

To be continued...

Ko je Fy sedela pri mizi je Gaela že pripravila kosilo in na hitro je pojedla. Nato je odšla v sestrino sobo ter se usedla na stol. "No, kaj se morava pogovoriti?" Je živahno vprašala. "Skleniva kompromis. Mami razen velikih stvari ne bova nič več povedali. Jaz naprimer ne bom povedala, da si mi ukradla majico, ti pa ne, da sem ti nagajala. Bo v redu?" Fy je malo razmišljala in jo gledala ko je nekaj iskala v svoji omari. "Ja, v redu bo. Greva jahat?" vstala je s stola in vprašujoče pogledala Kay. "Ja. Ravnokar iščem svojo jahalno opremo... Da nisi ti imela prstov vmes?" Zabodeno jo je pogledala, Fy pa je zardela. "Kompromis? Prav, vzela sem ti rokavice. Ampak res samo rokavice. Kje je vse drugo pa ne vem." Sestrin obraz se je nekoliko omehčal in odpravila se je na iskanje. Preiskala je celo sobo in na koncu opremo našla pod omaro, vso zaprašeno. Skozi okno jo je otresla in ukazala Fy:"Prinesi mi rokavice ter se še sama obleci za jahanje." Šla je v svojo sobo ter od nekje izbrskala rjave rokavice. Oblekla se je svojo opremo ter prinesla Kay, ki je bila že na hodniku odpravljena rokavice. Šli sta do vhodnih vrat in se mimogrede enoglasno zadrli: "Mami, midve greva jahat!". Do hlevov sta prišli zelo hitro in pripeljali ven v ogrado vsaka svojega konja. med krtačenjem pa ju je zmotila njuna mama. "Z vama bom šla. Že kar nekaj časa nisem jahala..." Obe s Kay sta polglasno zavzdihnile in krtačile naprej. Nato sta konjema namestili sedlo in uzdo ter počakali še Gaelo. Skupaj so se gladko povzpela na konje in se pognale v galop. Niso veliko govorile saj so preveč uživale. Po poti so srečale še Ney, ki se je potikala po gozdu a jih sploh ni opazila. Niso si želele njene družbe tako da so le odvihrale stran. Ko so prispele na lepo sončno jaso so se ustavile. "Bomo kaj pojedle?" Je vprašala. "Zelo sem lačna." Kay je samo odkimala. "Nismo vzele hrane?!" Potem pa se je razveselila, ko je opazila torbo, ki je bingljala s sedla maminega konja. Pripravile so si hrano ter v tišini hlastno jedle. "Kam bomo šle naprej? V gozd ali nazaj?" Na vprašanje si je Kay odgovorila kar sama. "Aha. Naprej bomo šle v gozd in se pri velikem hrastu obrnile. Šle bomo nazaj do naše hiše ter odlahale par krogov okoli posestva. Spotoma se bomo ustavile še pri Sillayu in še njega povabile naj se nam pridruži in prijahale nazaj do hiše. V redu?" Videlo se je, da mama pomišlja, kar ponavadi ne pomeni nič dobrega. "Ne, poglejta v nebo. Dež se pripravlja. Kar nazaj domov bomo šle, nič klatenja." Kay se je namrdnila. "Ampak po dežju je vendar najlepše jahati! Še ti si to govorila! In že tako dolgo nismo bile pri Sillayu. Le on je hodil k nam." Mama je ustnice stisnila v tanko črto in odkimala akr je pomenilo, da ne sprejema ugovorov. Slabe volje sta se Kay in Fy povzpeli na konje. Gaela je še nekaj časa premišljevala in se še sama povzpela gor. Skupaj so oddirjale domov. Konje so še sprehodile nekaj krogov po ogradi in jih zmasirale. Temnilo se je že in začel je padati dež, kot je napovedala Gaela. Fy je morala takoj spat, čeprav se je zmrdovala in mrščila in ugovarjala.

The end.