Bila je temna in mrzla noč. Zunaj je lil dež, zemlja je bila razmočena. Grmelo je in se bliskalo. Kot da bi sam hudič prišel na zemljo. V veliki graščini globoko v gozdu, se je slišalo kričanje. Srce parajoče kričanje, ki pa je kaj kmalu potihnilo.
"Ljubica, si v redu?" je vprašal Adrian in sočutno pogledal svojo ženo. Ta je izmučena in prepotena, ležala v postelji. V naročju je pestovala majhno bitjece.
"Sem dragi. Deklica je, poglej jo," je dejala Samantha in pogledala majhno bitjece.
"Deklica je," je dejal Adrian in se nasmehnil. Res da si je želel fanta, a dekle bo vseeno lahko vzgojil v kruto in neizprosno morilko, ki bo prevzela družinski posel.
"Siena bo, po moji mami," je dejala Samantha in Adrian je prikimal. Sam mu je v naročje podala malo Sieno. Deklica je imela kratke, temno rjave lase in čokoladne oči.
"Čista Samantha je," je dejal Adrian in se nasmehnil ženi. Ta je v kratkih petih minutah zaspala, Adrian pa je cel večer bedel in pazil na svoj novi zaklad.