Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Prodajalna gorskih koz

Go down 
AvtorSporočilo
Leassi
Admin
Admin
avatar

Female Prispevkov : 8330
Starost : 23
Lokacija : Lossarnach
Geslo : .•° No Mercy °•.
Registracija : 22/06/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 116.620

ObjavljaNaslov sporočila: Prodajalna gorskih koz   Sob 25 Dec 2010 - 22:44

Na podeželju se nahaja posestvo, kmetija, kjer gojijo gorske koze, posebne jezdne živali, ki najbolj izmed vseh bitij ustrezajo škratom. Ta prodajalna je edini prostor v deželi, kjer se lahko kupi ta bitja. Ker so le te bolj kot ne prebivalci goratih območij so koze prilagojene na vsakodnevna opravila na strmih pobočjih. Že od skotitve naprej so podvržene različnim treningom in pristopom – odvisno od tega, kakšne bodo njihove naloge.

Majhne koze:
Živali manjše velikosti, ki so zaradi ubogljivosti primerne predvsem za začetnike pri jahanju po goratih območjih.
Točke: 20
Cena: 5.000

Divje koze:
Divje živali, ki so do ujetja živele v divjini. Zaradi energičnosti, ki jo v reji skotene koze največkrat ne premorejo, so divje koze močno zaželene predvsem pri uporabi v raznih obrteh, kjer odlično nadomeščajo delovno silo – pomagajo pri tovorjenju ali pri vrtenju mehov ter oskrbovanju s potrebno energijo.
Točke: 25
Cena: 6.000

Plemenite koze:
Elegantne živali, ki si jih največkrat privoščijo plemiči. Njihovo gibanje je namreč, za razliko ob bojnih koz, mirno in udobno za potnika. So tudi malo manjše od bojnih koz ter imajo krajšo dlako. Le ta je kratka največkrat zaradi posedovanja v rani mladosti, ko z neznano skrivnostjo skrbijo za njihova urjenja.
Točke: 40
Cena: 13.000

Bojne koze:
Velike in močne živali, ki jih največkrat že od majhnega učijo vzdrževati pritiske in vzdušje boja. Znane so po pogumu saj se ne bojijo neznanega. Prav tako pa imajo od ostalih koz daljšo dlako ter večje rogovje. Predvsem prvo jih naredi bolj odporne na mraz, ki vlada v gorovjih ter bolj občutljive na vročino.
Točke: 40
Cena: 14.000

Poleg koz pa tu lahko kupite tudi opremo zanje:

Lahko sedlo ~ 1200
Lahko, usnjeno, hitro in poceni sedlo.

Okrepljeno sedlo ~ 3500
Težko, udobno, podloženo sedlo z lesenim ogrodjem.

Uzda ~ 280
Iz trpežnega usnja narejena uzda.

Usnjena torba ~ 1000
Prostorna in praktična usnjena torba, ki se jo pripne na sedlo.

Popolna kozja oprava ~ 6200
Prekrivalo za kozo, usnjena torba, uzda, lahko in okrepljeno sedlo.


Če želiš kupiti kozo, moraš napisati post da si prišel v prodajalno in kaj si kupil. Izpolniti moraš to:

Ime: (izbereš si ime za kozo)
Vrsta: (ena izmed zgoraj naštetih vrst)

Vsaki kozi je treba porazdeliti toliko točk moči, kot je napisano pri vrsti koze:
Moč; Hitrost; Bistrost; Bojevanje; Zaupljivost.

Pri tem morate seveda upoštevati tudi opis posamezne vrste.

Koda:
[b]Ime:[/b]
[b]Vrsta:[/b]
[b]Moč:[/b]
[b]Hitrost:[/b]
[b]Bistrost:[/b]
[b]Bojevanje:[/b]
[b]Zaupljivost:[/b]
Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Ull
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 541
Starost : 26
Lokacija : Araw
Geslo : Me gusta :3
Registracija : 02/02/2012

Statistika
Status: Hlapec
Denar: 12.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Prodajalna gorskih koz   Tor 6 Mar 2012 - 14:36

Večer se je hitro bližal proti koncu in kar vsi so sanjali od toplem prenočišču. Zahvaljujoč tistim, ki so nabirali lubje in les, so res imelo toplo. Pri obedu je slišala nekaj zanimivih destinacij za jutrišnji dan. Njo je najbolj zanimala tista s kozami. Kolikor je vse skupaj razumela bodo šli po koze. čeprav ni imela pojma za kaj, za kupčijo s tistimi ki jih iščejo na severu ali za lastno samopodobo. Nekoliko je mislila povprašati naslednji dan, ko bodo potovali do tja. Sicer pa sama koze ni nameravala kupiti, čeprav ni dvomila o njihovi lepoti. S mislijo o kozah in novi dogodivščini je tudi zaspala v eni izmed postavljenih prenočišč.

Rana ura, zlata ura, pravijo. Zgodaj je vstala in pomagala pri opravilih, kjer je lahko. Obed je spustila saj se je veselila (tega ni ravno kazala na zunaj) kozic. Ker je glavni bil škrat, se je postavila zraven njega (takrat ko je oznanil da gredo) in se mu na lahko nasmehnila. Potem so potovali po njej neznani poti. Bolj je pričakovala, da bodo šli gor nekam v gore po kote, kakor pa da je pot bila več ali manj ravna. Ali je pot bila daleč ali ne? Njej se že ni zdela kratka, tako pretirano dolga pa zopet ne. Opazovala je tukajšnjo okolico, ki je bila okoli njih na poti. "Kako to, da si se odločil za kozo?" je vprašala škrata, poleg katerega je hodila ves ta čas. Končno po celem dnevu in skoraj polovico drugega, je le spregovorila besedo z njim. Čutila je rahlo sonce na koži, ki je bedelo nad njimi in jih spremljalo. "Ti poznaš tukajšnjo pokrajino, kajne?" je previdno vprašala, saj je zgolj slutila in ni ga hotela užaliti. Hotela ga je že prosti, naj pripoveduje o njej (pokrajini), vendar se je ustavila. Tu in tam je mimo nje priletela kakšna žuželka in jo spremljala z očmi, vse dokler ni izginila. Pot je bila mirna, vsaj za njo. Nekako je večino glasov prezrla in se zatopila v svoje misli. Sever jo je po svoje mučil. Bolj zaradi tega, ker je bila njej popolnoma neznana dežela in sam bog ve kako se bo njej izšlo. Sicer pa je imela dobro vest, ker bo pomagala pridobiti nove zaveznike, pa čeprav je samo zraven in bolj ko ne sveti kakor kresnička ponoči.
Nazaj na vrh Go down
http://crazy-limi.blogspot.com/
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 25
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Prodajalna gorskih koz   Tor 6 Mar 2012 - 17:38

((prišel od tukaj))

Ponosno je, na majhni vzpetinici v bližni, zrl v daljavo, kjer se je risal obris nekoč mogočnega škratjega mesta. Čeravno je bila nasebina v rokah temnostrancev se je nekaj v malem možiclju, ko je tako imel uperjen pogled proti Fin Hollenu, vseeno premaknilo. Misel na mojstrsko delo njegovih mrtvih rojakov ga je opominjala kako zelo sam je ostal na tem svetu. Res je bilo sicer, da je imel svetlotranskih kolegov več kakor dovolj toda to pač ni bili isto. Iz govoric, ki mu prišle na uho, je lahko razbral, da si je peščica ljudi drznila prilastiti mogočno mesto ter ga ohranjala pri življenju. V Tronirjevi glavi je to sprožilo tisti trenutek nekakšen odpor do višjih dvonožcev normalnih ušes, ki so se drznili tako obnašati. Prerosto ni se mu zdelo prav, da si je nekdo kar tako meni nič tebi nič prilastil nekaj škratjega. Odmaknil je tako raje pogled in sestopil ter se pridružil preostali druščini.
Pogovor je ravno potekal o načrtovanju nadaljne poti. Nekateri so želeli zaobiti mesto ter se utaboriti v gozdovih nedaleč od Ephel Duatha, spet drugi so želeli izkoristiti bližino mesta ter oditi po nakupih v kovačijo. Če se vsakdo namerava po svoje nekam ... Povzdignil je glas, da so vsi lahko slišali izgovorjene besede. "Jaz grem proti prodajalni gorskih koz. Še kdo?" Nekega ugovarjanaj ni bilo česar pa mali mož ni niti pričakoval. Oziroma, ako bi bilo, bi ga tako ali tako ignoriral. Zakorakal je tako v svoji bojni opravi stran od sopotnikov, v smeri, ki je bila najverjetneje znana kakor domačinu le njemu samemu. Dejansko bom imel verjetno sam še najmanj težav s severom. Saj sem vendar škrat pri moji bradi!¸
Očitno se je nekdo vedarle odločil, da ga bolj kakor orožje ali gozdovi škratjih dežel v primerjavi z vilinskimi drevesi bolj zanima njegova destinacija. Za družbo se je namreč ob njegov bok postavilo dekle špičljastih uhljev in svetlih las. S hitrim pogledom se je zazrl v njo, jo premeril od nog do glave –no, skorajda ... če bi namreč hotel storiti to bi moral stopit korak ali dva stran-, se za trenutek zaustavil pri njenih temnih očeh in brez besed prikimal. Če se je vilinka tako odločila je bilo njemu pač prav, kajti namena se pritoževati ni imel. S ceste, ki se jo je dalo jasno razbrati, sta hitro skrenila na malo bolj divji, a še zmeraj ravni teren. Hoja ni bila pretirana utrujojoča, vsaj za Tronirja ne in kakor mu je bilo jasno tudi vilini niso bili ravno znani kakor stokajoča rasa. Tišino, prepredeno z zvoki narave in glasom kovinskih predelov bojevnika je prva prekinila neznanka. Z, za njegove pojme, rahlo zgrešenim vprašanjem zakaj se je odločil za kozo ga je pobarala kakor, da bi bilo to nekaj nadvse nenavadnega. Kakor, da bi njegove dvome o tem ali se heca ali ne, želal pregnati ga je hitro povprašala še o njegovem poznavanju pokrajine. Ko si je odstranil nadležno travo, ki se mu je zataknila za pregib oklepa pri komolcih, se je ponovno zastrl v tokrat očitno edino sogovorko. "Saj ne pričakuješ koze kakršne imajo ljudje?" Zmajal je z glavo in na obraz se mu je prikradel majhen nasmešek. Koliko časa so že rase sobivale v Forestu, pa se še zmeraj niso pozanli tako dobro kakor so mislili. "Naše koze so veliko večje, močnejše in bolj kosmate. Idealne jehalne živali za naše že bolj mrzlo, severnajško in kamnito življenje." Obliznil si je ustnico kakor, da bi se tamkaj nahajala pena piva. Toda na njegovo žalost le te tamkaj ni bilo. "Vašim konjem bo tam, kamor se odpravljamo, trda predla, saj jih bo zeblo kot le kaj. Vendar pa ni tako s kozami. Njihova dlaka jih varuje in tudi veliko bolj urne so na zaseneženih pobočjih." Preusmeril je pogled proti nebu in za trenutek postal. Nekajkrat je glavo zasukal v različne smeri, da je brada poplesavala kakor ponosno izobešena zastava. Končno je stopil naprej, mrmrajoč si nekaj samemu sebi v brado. Ponovno je spremenil smer, ko je ostro zavil v stran, da bi se skorajda zaletel v še zmeraj neznano sopotnico. To bližnje srečanje, ki ga ni bilo vsaj v fizičnem smislu, ga je opomnilo, da mu je postavilo dekle še eno vprašanje. "Ja, kar dobro poznam te dežele. Saj so vendar škratje, pa naj si ljudje v svojih glavah prisvajajo kar hočejo." Zadnje besedam je prilil že odkrito sovražno nastrojenost, ki se je ni niti trudil zakriti. Nihče nam ne bo vzel naše očetnjave! Ponovno se mu je v glavi utrnila misel, da se bo po končani misiji iskanja svetlostranskih zaveznikov v vojni proti zli nevarnosti odpravil na lastno nalogo iskanja preostalih škratov. Zavedal se je namreč, da jih mora biti po deželi še kar nekaj. Če ne v teh poznanih deželah pa v drugih. In spet bom povrnil čast naši rasi! Lahko nas premagate in zdrobite kakor kamen, toda nikoli nas ne morete povsem uničiti!
"Počakaj trenutek." Komaj sedaj mu je padlo na pamet, da je njegov tempo vendarle morda malo prestrog do mile vilinke. Konec koncev verjetno ni bila vzgojena v takšnem vojaškem duhu kakor je bil on sam. In kot voditelj te male odpravice je moral pač skrbeti za svoje sopotnike. "Želiš morebiti počiniti vilinka še zmeraj neznanega imena?"
Nazaj na vrh Go down
Ull
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 541
Starost : 26
Lokacija : Araw
Geslo : Me gusta :3
Registracija : 02/02/2012

Statistika
Status: Hlapec
Denar: 12.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Prodajalna gorskih koz   Tor 6 Mar 2012 - 19:31

Okolica je bila divje in kaj kmalu je tudi veter spustil svojo divjost. Čeprav je sonce bil, ni ravno žgal. Kljub vsemu pa ni bilo občutka mrazu - no če le veter ni premočno zapihal. Kljub njegovi hitrosti, je uspela ujeti korak z njim. Hodila je vzporedno z njim in mu poskušala slediti. Zato se je tu in tam on skoraj zaletel v njo, ker sama ni predvidela spremembe v poti. Kamenčki pod nogami so jo prijetno masirali, le tu in tam je bil kak oster ali pa napol vlažna prst. "Ne nimam pojma o vaših običajih, kozah in vsem skupaj. Sicer pa kolikor sem opazila si ti tukaj edini škrat." je začela o resnici. Res ni imela pojma, vse kar je vedela so govorice in tem ni ravno za verjeti. "No, ne vem. Najbrž so vaše koze bile velikokrat boljše preden si ostal sam, kakor pa te sedaj." je izrekla na glas, sodbo, ki jo lahko pokoplje ali pa le izpade kot neumen deklič. V bistvu jo je zgolj zanimalo njegovo mnenje in prava resnica. Vendar se na lastne oči ne more testirati njihove koze in trenutne koze. Lahko pa mu verjame na besedo, čeprav je slišala da nekateri škratje napihujejo zadevo.. "Koze se slišijo kakor super rešitev." in že je začela razmišljati, da bi si tudi sama kupila kozo za jahanje. "Samo drugi niso šli po koze? Kaj ne vejo ali tako močno verujejo v svoje živali.." malo premislila in: "Najbrž ne vedo kje jih pustiti v varstvu, poleg tega ne bi bilo zastonj.." je na glas razmišljala ne meneč se na njegovo mnenje. "Kakorkoli. Lepo, da imamo vsaj enega poznavalca severnih dežel. Sama sem zgolj slišala za njih, to je pa tudi vse.." ga je pohvalila, ko je končal pripoved. Njegova brada ji je bila prav všeč, še posebej ko je poplesavala kakor je veter zapihal. Prisrčno. Potem se je ustavila, ker je on tako rekel. No vprašal jo je, če želi imeti počitek. "Hvala, vendar ne." je odgovorila in počakala, da je stopil korak naprej in ona z njim. "Ste vsi škratje tako iz gledali? Tudi ženske? poraščene in podobno? Bi mi opisal te meni neznane pokrajine?" in pokazala z roko naokoli. "Mislim, kakšne so bile ko je tukaj živela cela populacija škratov. ker do sedaj sem slišala le govorjenje drugih. In dvomim da je vse čista resnica. Menim, da je s škratovih ust veliko bolj pristno." se je še dopolnila in pogledala v zrak. Modrina z nekaj oblački in rumenim krogom svetlobe. Prav čista je bila, ker ni bilo nobenih dreves tukaj, kakor v gozdu. Prisluhnila mu je čez pot in lovila njegov korak. Čez nekaj časa je res že postajala utrujena, vendar mu ni hotela reči. Primerjala se njihove redke koze in te koze po njegovem opisu. Njihove so bolj vitke in hitrejše, sicer so pa tako ali tako redke in jih res najdeš le v osrčju gozda, pa še te so bolj ne koze kot da. Nekoč so jih ljudje pripeljali kot živino, da bi jo pasli na travnikih. Vendar je prišlo do nekega incidenta in so jih kar pustili tam. Ali pa so pobegnile, ne spominja se točno natančno. "Bi mi uspel kaj več povedati o vaših kozah?" je še poprosila, saj jo je res zanimalo in če bo šlo tako naprej, bo zajahala kar njegovo kozo.
Nazaj na vrh Go down
http://crazy-limi.blogspot.com/
Luciane
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Prodajalna gorskih koz   Čet 22 Mar 2012 - 17:17

Zvečer je brezizrazno opravljala vse naloge ki so ji jih namenili zjutraj pa se je seveda brez pomišljanja pridružila škratu, saj jo je od nekdaj zanimalo kako izgleda škrat ki kupuje kozo. Še vedno je bila nekoliko zamišljena in tako ni ujel pogovora med Tronirjem in drugo vilinko, ki se je prav tako odločila, da gre opazovat koze. Čez nekaj časa pa se je kot je temu prabila Luciane 'zbudila' in začela govoriti kar vsepovprek. "Uff, komaj čakam da boš imel kozo! Black'ef je že uničen od nošenja teže škrata in vilinke. Še vedno spi pa se običajno zbudi veliko pred mano. Pa tudi to me zanima kakšno kozo si boš izbral. Glede na tvoj ponos - majhna zagotovo ne bo, sicer pa si dejansko ne predstavljam škrata na majhni kozi. Preprosto ne pašete na majhne koze. Morda otroci. Imajo škratji otroci brade?" Po tem vprašanju se je za nekaj trenutkov ustavila za vdih potem pa pogledala preostala dva člana odprave za kozo. Vilinka je izgledala kar precej starejša od Luciane imela pa je tudi veliko bolj svetle in ukrotljive lase. Luciane je bila že nekaj časa brez glavnika zato so bili njeni lasje polni vejic in razmršeni. Imela je sicer urejene in spletene v kite, ter spete tako da so prekrivali vejice, ki jih ni uspela odstraniti, kolikor pa se je le dalo jih je skrivala v kapuci, saj se je še vedno dalo dobro opaziti, da ni ravno počesana. Kmalu pa je sonce postalo neznosno in na kratko je stresla z glavo, da ji je kapuca padla nazaj na hrbet. Lasje so bili še vedno nekoliko razmršeni od spanja zato je taupletal vse kite in jih s prsti kolikor se je pač dalo razčesala, nato pa ponovno spletla kite na enakih mestih kot prej. Pogledala je Tronirjevo brado in ponovno komentirala:"Tronir, kako ti supe, da tvoja brada vedno izgleda urejeno? Moji lasje so vedno hujši, tvoja brada pa je vsak dan lepša! Je to katera od škratjih skrivnosti ali pa nekaj kar naj bi poznali vsi? Gre za kak preprosti trik, ki mi ga lahko poveš?" Opazovala je lepo košato škratovo brado in ni si mogla pomagati, da v njenem pogledu ne bi bilo tudi veliko zavisti.

[sto let že nisem nič napisala ej Sad v šoli sem mela vsega boga, drugače pa zaj bo malo bolj mirno tak da bom verjetno lahko bolj pogosto pisala]
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 25
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Prodajalna gorskih koz   Ned 25 Mar 2012 - 20:14

Očitno neznanki ni bilo do postanka, kar je malemu možiclju nadvse odgovarjalo. Manj zaustavljanja je rezalo v njihov čas, hitreje bodo prišlo na cilj in nato v zasilni tabor, kjer so čakali preostali svetlostranci. Ob njenih besedah, ko je o njegovi rasi govorila kakor, da bi izumrla nekaj stoletij nazaj, se je Tronirjev korak zaustavil. Pogled mu je zbežal v daljavo, misli pa v čas, ko je tukaj še bival. Zlati časi so tisto bili, ni kaj. Zmajevanje z glavo in brado, ki je poplesala sem ter tja kakor bojni prapo, ga je šele prebudilo iz nekakšnega transa, da je lahko vilinki odgovoril. Preden je izrekel prve besede, ki bi zadostile njeni radovednosti, je široko razprl usta in napolnil pljuča s svežim zrakom. "Saj nismo živali, da bi imeli krzno. Drugače, ja, to pa je bilo kakor je sedaj." Kar med hojo je z dlanjo pomahal proti obrobju dežele, ki se je razpostrala vse naokoli. "Če greva čisto daleč v zgodovino, v zgodbe, ki so jih nam škratom pravili in ki so dobre znane poznavalcem dežele. Iz temnih globočin gora, rudnikov so prihajali materiali, ki so jih spretni škratji mojstri izoblikovali tako, da si očesa niti predstavljati ne znajo. Nismo zaman škratje najboljši kovači! Ne, ne, da smo in bomo zmeraj bili mojstri svoje obrti. Torej. Vse je potekalo lepo kakor mora biti prav in mi smo se brigali zase ne pa za ljudi, ki so se igrali svoje igrice. Nato pa so nekega dne k našim voditeljem prišli vaši ljudje, prvi vilinci, ... " Besedo vaši ljudje je namerno rahlo povdaril, čeravno ni mislil nič pretirano slabega. Konec koncev je bila to zgodovina, nekaj, kar se je že dogodilo in prav nič je ni moglo spremeniti. "..., ki so nam želeli podtakniti svoj način življenja. Kakor meča dveh različnih, trdno stoječih kultur, sta rasi treščila in zanetila medsebojne boje. Kasneje so sklenili premirje in tako dalje, da so najini predniki sobivali v sožitju. Tako se je v glavnem nadaljevalo do zadnje velike puščavske bitke foreste, ko smo tako rekoč vsi škratji bojevniki odkorakali v sipine smrti. Premalo nas je tako preživelo in kraljestvo brez obrambe pač ne obstane dolgo." S suhim jezikom si je obliznil še bolj suhe ustnice. Oh, kako bi se tedaj prilegel požirek hladnega domačega piva. Borni nadomestek hladne vode pa je bilo tako vse, kar mu je imela njegova čutara tedaj za ponudit.
Že se je namenil, da bi odgovoril še na očitno zadnje vprašanje, ko ga je iznenada presenetil še en glas, da je trznil ter že segel proti ročaju sekire. Vendar pa je tone, ki so barvali glas, še pravočasno prepoznal. Kar rahlo ga je presenetilo, da je bila Luciane tako dolgo tiho glede na na svoj zgovorni značaj. Že v naslednjem trenutku pa se je očitno odločila nadoknadit zamujeno, ko ga je še ona zasula s ploho vprašanj, da je na zadnje o kozah škratov kar pozabil. Kje pa naj bi bojeviti trmež nizke višine vendar zmogel prenesti toliko besedišča naenkrat? Ne, ne tako pa to ne gre. K sreči ga je nadaljne uporabe jezikovnih spretnosti rešil pogled na domačijo, ki se je trojici pojavila pred očmi. "Pa smo prispeli." je poskušal zadržati veselje nad odrešitvijo. Pospešil je korak preden bi jima uspelo spet izustiti kaj na kar bi moral nato odgovarjati. Zaslišal je lahko meketanje, ki je bilo mnogo močnejše od tistega, ki so ga izvajale navadne, človeške koze. Kmalu se je očem prikazalo tudi nekaj kosmatih živali, ki so že pričenjale dvigovati glave ter pogedovati proti prišlekom. Rogovi so se bohotili kakor nevarno orožje, kar so v resnici tudi bili. Dlaka, ponekod daljša, spet drugje krajša, se je skorajda bleščala v žarkih toplega sonca, ki je naznanjalo pomlad. "Bom jaz govoril." je bojevnik že vnaprej objasnil položaj ter samozavestnega koraka stopil še bližje prodajalni. Kmalu jim je naproti prihitela majhna, a široka postava škratinje. Z macolo v rokah, ki se je ne bi branil, kot orožje seveda, noben vojak, se je postavila na varni razdalji in povprašala prišleke s sumljivim pogledom po namenu. Ko ji je Tronir objasnil, da je prišel po bojno kozo in reči, ki spadajo zraven, je očitno lastnica šele spustila svoj pripomoček za obrambo. Povabila jih je naprej k stajam, kjer so kraljevale živali. Oči kupca so se poznavalsko sprehodile po bitjih, ki jih je dogajanje kakor magnet privlačilo. Tronir je kar hitro izločil iz izbora plemenitejše živali ter tiste, ki so delovale preplahe ali pa predivje. Iskal je namreč jahalno žival, ki bi se znala odlično obnesti v boju kakor v izzivih severa, ki so čakali svetlostrance. Tedaj ga je zagledal. Kozla, ki se je bojevito prerival v ospredje, da bi zavzel kar se da boljše točko za opazovanje. Njegovi rogovi so pričali, da je za njim že kar nekaj življenjske poti. Praske na izrastkih pa so ravno tako pravili zgodbo, polno borbenosti ter vztrajnosti, ki jo je prava bojna koza oziroma kozel moral posedovati. "Tega." S prstom je pokazal na izbrano žival. Pogled prodajalke je sledil pokazani smeri in ko je opazila kam kaže, se je v njej obraz prilil povsem nov odtenek resnosti. "Ste prepričani? Kasnejših reklamacij namreč ne upoštevam in že sedaj vam povem, da je tale nepridiprav trmast kot le kaj." Prikimal je v znak, da se strinja s svojo izbiro. "No, pa rešiva še ostale formalnosti.

Po približno dobri uri glasnega, pravega škratjega pogajanja za ceno, se je dvojica končno dogovorila. Za ceno bojnega kozla, okrepljenega sedla, uzde in usnjene torbe je bil kupec pripravljen odšteti 18.780, kar je ugajalo tudi škratinji. Segla sta si tako v roko in Tronir je postal ponosni lastnik svojega lastnega bojnega kozla. Še nekaj priprav je bilo potrebnih in že je mali bojevnik stal ob strani svojemu novemu spremljevalcu, ki je osedlan čakal na svojega novo pečenega gospodarja. Nič kaj ni koze izgledal navdušen nad mislijo nad tem, da bi ga jahal popolni neznanec in šele, ko mu je le ta dobrih 10 minut govoril nekaj tiho v uho se je toliko umiril, da se je škrat lahko zavihtel na hrbet. "No, pa pojdimo končno nazaj!" je ponosno z višjega položaja nagovoril svoji sopotnici.


((nadaljujemo tukaj

kupim pa bojnega kozla s sledečimi lastnostmi:
Ime: Ulven
Vrsta: bojni kozel
Moč: 9
Hitrost: 8
Bistrost: 8
Bojevanje: 9
Zaupljivost: 6

ter zraven še okrepljeno sedlo, uzdo in usnjene torbe))


Nazaj na vrh Go down
Leassi
Admin
Admin
avatar

Female Prispevkov : 8330
Starost : 23
Lokacija : Lossarnach
Geslo : .•° No Mercy °•.
Registracija : 22/06/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 116.620

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Prodajalna gorskih koz   Pon 26 Mar 2012 - 15:23

[Odštevam. Dodaj si kozla v življenjepis Smile]
Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Ull
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 541
Starost : 26
Lokacija : Araw
Geslo : Me gusta :3
Registracija : 02/02/2012

Statistika
Status: Hlapec
Denar: 12.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Prodajalna gorskih koz   Pon 7 Jan 2013 - 23:09

    Z zanimanjem ga je poslušala, čeprav je vedela zgodovino. Konec koncev je bila njena rasa deloma kriva za dogodke. Bog kako so jim vedno govorili, naj se ne dajo kar tako škratom. Da so oni še vedno boljši od njih in bog ve kaj še vse. Ull je kakor vedno bila v svojem svetu in je večino enostavno preslišala. In kaj je narobe s škrati? Če vprašaš njo so veliko bolj vzdržljivi in trpežni. Kar zase ni mogla ravno reči. Pa saj ne, da je šibka. A ni bog ve kaj močna. In že to, da se je odpravila na tako dolgo destinacijo je bilo nekaj! A kakor vedno se je na vse odpravila iz gole radovednosti. Če je bilo treba, je pač stisnila zobe in prehodila še tistih nekaj kilometrov do postojanke. Sicer pa se ni tako hitro utrudila. Čeprav ji ni bilo po godu to, da je njena rasa silila škrate delati nekaj, kar pač niso hoteli, se je s tem že sprijaznila. Kaj pa naj. Zgodovine se resnično ne da spreminjati, četudi jo želi. Lahko pa zato enostavno prezre vsa ta tipična vilinska načela in skuša biti v sožitju z njim.
    Njun pogovor je zmotil nov nežen glas. Rahlo se je obrnila, da bi videla kdo je, potem pa se zagledala naprej v daljavo, kjer se je že videla vasica s kozami. Z škratovim oznanilom, da so tukaj se je ustavila na robu vasice. Globoko je vdihnila zrak, potem pa si jo podrobneje ogledala s samega čela. Prikupno. Malce suho za njo, nekako je bila vajena več zelenja, ampak bo. Stopila je prvi korak in začudoma ni hodila za škratom. Počasi se je sprehajala po sami vasici in si ogledovala prebivalce in živali, ki so bile tu in tam. Radovednost jo je vedla vse naokoli vasice. Ogledala si je čisto vse. Od hiš, kako so bile zgrajene, do samih koz ki so jih prodajali tu. Niti enkrat je ni zamikalo, da bi si jo kupila, čeprav so tudi te bile trpežne. Pa vendar je veliko raje hodila. A koze so bile ljubke in bi jih imela že samo zaradi zgleda, ne pa same praktičnosti. Če bi jih lahko imela. Bila je prerevna, da bi kupila vse, sicer pa tako ali tako nima časa, da bi skrbela za njih. Že je škrat oznanil, da je končal in da gre njihova skupina naprej oziroma nazaj, je Ull nekaj pritegnilo in je zato ostala zadaj. Počakala je, da sta bila kolikor toliko oddaljena, ko je stekla k novo prispeli kozi. Res je bila ljubka in bog kako bi jo imela. Ampak ne. Niti ni imela zadosti denarja za njo, kaj šele časa in vseh drugih potrebščin, ki jih koze potrebujejo. Nekaj časa je še ostala pri kozi, potem pa končno odšla. Odšla je za njima, no vsaj po isti poti. Njiju tako ali tako ni več videla in še tisto malo sledi je veter zabrisal. "Ajej." je zavzdihnila pri sebi in čez kar lepo dobo debelih minut in hoje ugotovila, da je izgubljena. Za trenutek se je ustavila in pogledala po nebu. Bolje bi bilo, če bi ostala v vasi. Ni bilo ravno zgodnje popoldne, pa vendar. Nekje si bo morala ustvariti postojanko. V misli na to je stopila korak naprej. Malce je pohitrila korak proti vzhodu. Nekaj ji je govorilo naj gre tja. Kdo ve, kaj bo tam našla, mogoče celo pot domov ali pa kar škrata in ostale. In tako je krenila proti vzhodu, ter upala da se bo kmalu najdlo kaj, kjer bo lahko preživela noč.

Nazaj na vrh Go down
http://crazy-limi.blogspot.com/
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Prodajalna gorskih koz   

Nazaj na vrh Go down
 
Prodajalna gorskih koz
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Škratja mesta :: Podeželje-
Pojdi na: