Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Posest družine Anvilforger

Go down 
AvtorSporočilo
Kaithlyn
Človek
Človek
avatar

Female Prispevkov : 129
Geslo : Lead me, follow me, or get out of my way.
Registracija : 18/12/2010

Statistika
Status: Vojščak
Denar: 2.900

ObjavljaNaslov sporočila: Posest družine Anvilforger   Pon 17 Jan 2011 - 20:19

Domačna postojanka ob glavni prometni žili med mestoma Min-Rimmon in Ethir. Ponuja prenočišče mimoidočim, ki si bi zaželeli tople postelje in zajtrka, ob naročilu vam vešča oskrbnica Ksanijala pripravi tudi okusno večerjo. Za skromno ceno, lahko uživate ob dobri jedači in udobni postelji, a ker se postelje nahajajo v enem velikem neločenem podstrešnem nadstropju, ne morete uživati čara zasebnosti.
Naj vas mila narava te prijazne škratovke ne zavede, saj poleg svojega pokojnega moža velja za vojno veteranko in metanje čez prag ob pomoči vojnega kladiva je znano kot precej boleče. Sicer se pa po vseh svojih močeh trudi svojim gostom omogočiti čimbolj udobno bivanje.
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 24
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Posest družine Anvilforger   Pet 8 Feb 2013 - 19:15

((prišel od tukaj))

Dnevi in noči so tekle mimo popotnika, ne meneč se za njegov trud. Pokrajina je postajala z vsakim premaganim korakom bolj kruta in skrb za dvoje žejnih bitij ni bila lahka. Puščava, kjer se je nekoč bojevnik bojeval za usodo svoje strani, je tokrat pretila na drugačne, a vendarle še zmeraj smrtonosne načine. K sreči prepreke niso bile prehude, da jih Tronir in Ulven ne bi uspela premagovati. Še več, vsaka premagana ovira je vdihovala dodaten navdih in zagon, da se da tudi tega sovražnika nadvladati.
Vztrajanje se je končno izplačalo, ko so se v daljavi pojavili obrisi zgradbe. »Domačija« je zbujala v škratu mešane občutke veselja in žalosti. Tukaj ni bil že odkar je preminil njegov oče in to pač niso reči, ki si bi jih želeli obujati. Po drugi strani pa se je veselil, da bo spet videl obraz lastne matere. Med približevanjem je opazil, da trenutno zasedenost, vsaj po privezanih jahalnih živalih, ni bila ravno na vrhuncu. Zima pač ni čas, ko bi se popotnikov kar trlo. Še posebaj, če se nekje odvija neko pivsko tekmovanje. Nežno je zategnil uzdo in sestopil s sedla. Privezal je kozla poleg ostalih živali in mu prinesel bližje nekaj hrane. Korito je bilo polno vode tako, da mu ni bilo potrebno skrbeti zaradi žeje. Jezdec se je tako rahlo negotovega koraka napotil proti vhodu. Iz notranjosti je bilo mogoče slišati smeh gostov, ki so se očitno nadvse zabavali. Ko je bil prišlek oddaljen od vrat še korak ali dva so se le ta iznenada sunkovito odprla. In skozi oboke je priletel osebek nesrečnega izraza. Obrazna mimika je kaj kmalu izginila, ko je glava zarila v drobni pesek. "Mu ima kdo željo slediti?" Ženski glas se je zaslišal iz notranjosti in smeh, ki ga je bilo še nedavno mogoče zaslediti, je poniknil. Vojskovodja je v njem takoj prepoznal tako zelo znani glas, ki ga je kakor majhnega škrata v davni preteklosti zibal v spanec. "Pozdravljena mati." so bile prve besede, ko je stopil skozi sedaj sproščen vhod. Pogleda sta se srečala in srd pri lastnici je izginil, ko ga je zamenjal širok nasmešek. "Tronir!" Škratinja je nerodno, kakor se pač nerodno premikajo predstavniki te male rase ob pospeševanju, stekla v objem lastnega sina, ki ji je stiskanje kakor se spodobi vrnil. "Kaj pa ti tukaj? Mar ne bijete bitke tamkaj v Ephel Duathu? In poglej si svojo brado! Polna je umazanije!" Oh ja, takšne so pač matere. Zmeraj se odvija pri njih več kakor ena sama tema v pogovoru. "Dobro sem mati." Ko je bilo presenečenje snidenja tako mimo je novi gost v gostišču stopil proti pultu. Po levi strani ga je prehitela vesela veteranka, ki je hitro smuknila v kuhinjo. Kakor hitro je izginila se je spet pojavila, tokrat v že na pogled okusnim kosom mesa na krožniku, nekaj kosi kruha, ki so krasili dodatni obrok in vrčkom piva. Vse skupaj je postavila pred svojega potomca in se radovedno naslonila s komolci na leseno strukturo z druge strani, ki ni bila namenjena nezaposlenim na posesti. "Torej. Kaj te je prineslo v naše konce?" Komaj je imel časa pogltnit prvi grižljaj in ga poplakniti že ga je čakalo zaslišanja. Hočeš nočeš je moral tako zaužitje postaviti na stranski tir in najprej odgovoriti. "Na pivsko tekmovanje v Lossarnach se odpravljam. Sprostitev in ogled stanja po deželi." Že je želel spraviti vase nekaj dodatne hrane, ko ga je zmajevanje z glavo prisililo, da je odložil pribor. "Razočaral si me Tronir. Res. Sploh veš kdaj je bilo že oznanjeno obvestilo za to tekmovanje in ti greš komaj sedaj tja? Vse boš vendar zamudil! Nič, zbasaj hitro vse vase, se napij, obnovi zaloge in pojdi na pot! Pa nobenega ampak!" Tako je bil načrt o počitku pregnan še preden bi se sploh pričel izvajati.

((odšel semkaj))
Nazaj na vrh Go down
 
Posest družine Anvilforger
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Človeška mesta in vasi :: Podeželje-
Pojdi na: