Kopališče Kaplja

Sameli je prišla v kopališče Kaplja, kjer naj bi se pričela naloga, na katero se je prijavila. Bila naj bi asistentka arheologa. Videla je oglas in ker jo zgodovina že od nekdaj zanima, se je prijavila. Prišla je kamor ji je bilo naročeno. Pogledala je okoli sebe. Zgleda, da je prva... Usedla se je na tla in se naslonila na kamnito zgradbo. Počakala je na arheologa, ki mu po pomagala.... Predstavlajala si je, kaj vse bodo odkrili in si postavljala razna zgodovinska vprašanja.

Sameli se je naslanjala na mrzel zid in opazovala mimoidoče. Nekateri so jo le ošvrknili s pogledom ali se sploh ne menili zanjo. Počasi se je naveličala in že hotela oditi. Do nje stopi starejši gospod. Bil je zelo prijazen in je Sameli povedal kje lahko najde tega arheologa. Lepo se mu je zahvalila tudi za brezplačno vstopnino. Pred vrati se je še malo obotavljala, potem pa pogumno vstopila. Na sredini je bilo velik bazen. Šla je po poti, ki jo je pripeljal do več privatnih bazenčkov. V enem od njih naj bi bil arheolog. Dobro si je ogledala ljudi. Očiten je bil nek moški, ki je izgladal malo živčen. Vedno znova je pogledoval naokrog, kot bi nekoga pričakoval. Sama sebi se je nasmehnila: Ta bo pravi.
S hitrim korakom je stopila do bazenčka in ga vljudno pozdravila. Predstavila se mu je in razložila zakaj je prišla.

Sameli se mu je predstavila in razložila zakaj je prišla. "Pozdravljeni," je vedro pozdravila. Arheolog jo  je le kratko ošinil s pogledom in se zazrl v točko  v daljavi, ki jo je videl le on. Nekje v bližini se je  zaslišal glasen smeh starejših gospeh, ki so lezle v vodo. Nasmehnila se jim je. "Dober dan! Sem Sameli. Prišla sem zarasi naloge, saj veste, tiste, naj bi pomagala in asistirala pri nekem arheologu. Videla sem oglas in...ja,  zdaj sem tu." Tokrat ji je namenil malo daljši ocenjujoč pogled: "Vilinka si," je ugotovil.  Sameli se je nagonsko dotaknila svojih špičastih ušes. Kljubovalno je prekrižala roke. "Imate slučajno kaj proti," je osorno vprašala. Arheolog se je le nasmehnil in odkimal z glavo:"O, ne, ne.... Le veš, arheologi radi svoje ugotovitve povemo na glas, tako si določene stvari lažje zapomnemo..." Z roko se je potrkal po glavi in se nasmehnil.
Pogledala je okoli. Premišljevala je o njegovih besedah. Namenila mu je dolg ocenjujoč pogled. Zanimiv človek, si je rekla in odobravajoče spustila roke. Njen pogled so ponovno pritegnile vreščujoče gospe v glavnem bazenu in stari ugledneži v privatnih bazenčkih, ki so se pritoževali nad hrupom. Nestrpno se je prestopila. Pramen las, ki ji ji padel na oči, si je zataknila za uho. Trenutek kasneje ga je spet spustila, saj kot vilinka ni želela pritegniti preveč pozornosti. "Torej...," je rekel arheolog. "Torej....", je ponovila Sameli, "...kakšna je moja naloga? Kako vam lahko pomagam, gospod?" Počepnila je, si sezula lahne sandale in namočila noge v vodo. Zavzdihnila je. Arheologa je radovedno pogledala. Ob misli, da bo asistentka pravemu arheologu, jo je oblil občutek vznemirljivosti.


[upam, da je dovolj dolgo in ok ]

"No," je pokimal arheolog, "asistirala mi boš pri mojih raziskovanjih. Gotovo si izvedela, da delam bližje reki, kjer je stala prvotna naselbina, iz katere je nastal Ethir. O tej je zelo malo zapisov in ne vemo še, zakaj so jo pozneje na novo zgradili tu, kjer smo zdaj. Zaenkrat so moja hipoteza občasne poplave reke - dokaze pa še iščem, čeprav je to težko videti. Poznejše poplave so nanesle plast mulja in rečnega peska na ruševine zapuščenega naselja, zato moramo zdaj izkopavati, da bi ga lahko preučevali." Govorjenje o raziskavah mu je prižgalo iskrice v očeh. "Imela boš raznolike naloge, vse niti ne bodo povezane z arheologijo. Trenutno izkopavam občutljive predmete in treba je biti zelo previden pri delu z njimi."
Naslonil se je nazaj in uživaško zaprl uči v toplem bazenčku. "Danes še uživaj, izkoristi kopališče, če želiš, jutri pa se zgodaj zjutraj prikaži ob reki, kjer delam." Pojasnil ti je, kako priti do tam in dodal: "Sam trenutno prenočujem v šotorčku pri reki, da si prihranim vsakodnevno pešačenje do tja, kajti moja kolena niso več to, kar so bila ... Pri mojem delu se veliko kleči," se je nasmehnil. "Tebi pa tega ni treba. Moja hiša je v bližini tega kopališča in je trenutno prazna, tako da se lahko nastaniš v njej, če ti seveda ni neprijetno." Na kratko ti je pojasnil, kako in kaj, in ti izročil ključe.

[No, to je pa čisto drugače. Odličen post! Se vidi, da si se potrudila. Edino pri treh pikah bodi previdna, med njimi in besedo je vedno presledek.
Sicer pa napiši še en post tu, v kopališču, naslednjega pa nato v temi Reka Dagorlad. Opiši, kako si prišla tja, kaj si videla, kako se ti je zdelo itd. ]

Sameli so se zasvetile oči. Z nogami je počofotala po vodi. Prav videlo se je kako arheolog uživa v govorjenju o svojem delu. Kaj šele, ko je na delu... si je mislila.... "Veste, tole z krhkimi predmeti, lahko vam pomagam, veste. Lahko mi zaupate...," je rekla, saj se ji je zdelo, kot bi to delo zaupal le človeku, pa še to, le če bi bil resen arheolog. "Ne, raje ne," je rekel, kot da bi bili ti predmeti sveti.
"Pa saj so le predmeti, pač kose gline." Tokrat ji je arheolog namenil grd pogled: "Ne govori tako o njih...!" Zarotniško jo je pogledal, potem pa zašepetal: "In niso vsi iz gline..." Karkoli, si je mislila. Arheolg se je stegnil po brisači, potem pa zlezel iz bazena. "Se vidiva, pri reki Dagorlad, glej, da boš točna." Pomahal ji je, potem pa se počasi odpravil proti izhodu. Nekaj časa je še namakala noge, potem pa obula sandale. Šla je proti izhodu. Tam je bil tisti prijazen gospod, ki ji je  pomagal najti arheologa. Pokimala mu je v pozdrav. Malo je oklevala, potem pa spet pristopila do njega. "Oprostite, a spet bi potrebovala vašo pomoč" Zardela je.
"Z veseljem. Kako pa lahko zdaj pomagam?" "Ne vem, kako se pride do reke Dagorlad... Vilinka sem in se ne znajdem najbolje v človeških mestih..." Gospod se je nasmehnil. Tokrat ni rekel nič, le z roko je pokazal v smeri ceste. V pozdrav sta si pokimala, potem pa je Sameli stopila skozi vrata in šla mimo mesta, kjer je sedela, medtem ko je čakala na arheologa.