Lothien Deréno Klio Melin

Bila je nadvse mirna in spokojna noč, ko je vilinsko vasico globoko v gozu pretreslo glasno ter rezko jokanje. Takoj so vedeli, da je to Selennin otrok, ki ga je rodila in tako so se nemudoma zgrnili okrog majhne lesene hišice. Vsak je hotel biti prvi, ki bo videl zdravilkinega drugega otroka. Ko so se trudili kukati skozi majhna domačna okenca so videli Selenn z nerazpoznavno gmoto brisač v rokah, poleg nje pa njenega moža, Gerolda in njeno prvo hčerko Kess. A če so še tako mahali in kričali naj priredi praznovanje ob rojstvu se Selenn ni dala in je celo noč ostala v hiši ter pripravljala vse potrebno za novega družinskega člana. Zjutraj so bili pred vrati le še nekateri živahni vilini in vilinke, ki niso obupali, pa še ti so hitro pobrali pete, ko jim je Selenn zagrozila, da jih bo lastnoročno odstranila, če se ne bodo pri priči pobrali.
Mala Lothien je tako odraščala v majhni vilinski vasici globoko v borovem gozdu in neskončno dolge dneve preživela tako, da se je ukvarjala s konji, ki jih je bilo tam veliko. Večinoma jim je zdravila rane ali zlome, če so jih utrpeli kajti od matere se je naučila kar precej zdravilstva. Konji so ji bili za to hvaležni ter so jo vzljubili. Velikokrat jih je tudi jahala in skupaj z njimi ter ponavadi še sestro Kess raziskovala - tako se je zdelo njej - neskončen temni gozd. S sestro sta se zelo dobro razumeli in Kess ji je o življenju ter vilinih in drugih rasah verjetno povedala več kot Selenn ali Gerold. Ker je toliko vedela jo je Loth vedno občudovala in bila pred drugimi tudi precej ponosna nanjo. Tako je počasi srečno dopolnila 300 pomladi in že ni bila več otrok. Kess je bila takrat stara že 500 poletij in je večinoma ni bilo doma saj je veliko hodila po svetu. Loth medtem ni imela na razpolago prav veliko stvari, ki bi jih lahko počela. Še vedno je zdravila ter jahala konje in spletla tesno vez tudi z volkovi. oboji so bili njeni najboljši in pravzaprav edini prijatelji saj v vasi ni bilo drugih otrok oziroma vsaj vilinov, ki bi ji bili po letih bližje kot Kess. Vendar se je vseeno družila tudi z odraslimi, še posebej s svojo babico Isiduro, ki ji je pripovedovala zanimive zgodbe in legende o vilinih, ljudeh, čarovnikih in škratih.