Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Mešani gozd okoli Ephel Duatha

Go down 
Pojdi na stran : Previous  1, 2
AvtorSporočilo
Tronir
Škrat
Škrat


Prispevkov : 5111
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Mešani gozd okoli Ephel Duatha   Ned 15 Apr 2012 - 11:44

((prišel od tukaj))

Skupaj z novim sončnim vzhodom na obzorju se je v njegovi luči pojavil tudi pravi pravcati pogled na starega škratjega bojevnika, ki je izgledal skorajda mistično. Čemu pridih mističnosti? Ker je vzhajajoča krogla ognja vlivala upanja ob prihajajočih nevarnostih severa in je mali vojak v značilni borbeni opravi skorajda izumrle rase na njihovi značilni jezdni živali izgledal skorajda kakor vodič, poslan s strani bogov. Proti odhajajočim sopotnikom je Tronir odjahal vzravnano in polno ponosa, kar se je odsevalo tudi na novi kosmati pridobitvi, ki je prav tako odražala samozavest lastnika.

Po hitro nudeni pomoči, ki jo je pač ponovno k skupini priključeni osebek lahko ponudil, je končno padel ukaz, da se pomaknejo svetlostranci naprej. Kar rahlo čudno mu je bilo, ko se mu ni bilo več potrebno gnesti skupaj z Luciane na hrbet njenega konja. Sedaj se je lahko namreč zavihtel kar na hrbet svoje koze. Pod debelim kožuhom prave severnjaške, škratje izdelave, ki ga je privlekel od kdo bi vedel kje, se je nahajal očiščen oklep. In še pod to začito se je nahajala še ena plast zaščite pred mrazom. Še dobro se je namreč spomnil svojih urjenj za bojevnika, ko mu je bilo večkrat naročeno eno in isto. "Veliko hujši sovražnik kakor nasprotnik iz mesa in krvi zna biti naravni izzivalec. Mraz namreč skorajda nezaznavno počasi leze vate ter te ohlaja. Na začetku se ohladi samo kovina, ki pa pritiska kakor dih same smrti na kožo. Mišice se pričnejo tresti, da bi se znebile tega neprijetnega občutka, toda počasi te takšno stanje pričenja zibati v spanec. Dokler seveda ne zaspiš in se nikoli več ne zbudiš na tem svetu. Da, varujte se mraza čeravno zna biti taka smrt prijetna na koncu, ko preprosto utoneš v sanje." Besede za besedo si je tiho mrmral medtem, ko jih je spomin obujal rečeno. Zavedal se je, da bo sam hlad severa pomenil najverjetneje še večjo nevarnost kakor morebitne zveri, ki bi znale živeti tam. Toda jaz bom pripravljen! Priključil se je tako v tišini začetku kolone, ki se je že pričenjala pomikati naprej. Nekako se mu je namreč zdelo, da ga bodo še močno potrebovali.

Občutek za čas se je znal med takšnimi potovanji kar izgubit. Prav počasi se je namreč pokrajina pričenjala preoblikovat. Zelenje je pričenjalo izginjati z njim pa prav tako znaki toplejšega letnega časa. Vedno bolj je prihajalo v ospredje rastlinje, ki je bilo boj prilagojeno na hujše razmere. Še nebo je pričenjalo pridobivati bolj mračni pridih kakor, da se nekdo od zgoraj želel skriti ter jih opazovati. Toda čeravno je marsikateremu svetlostrancu takšna okolica zbrisala veder nasmešek na obraz in tja postavila resnejše poteze, ki so se zavedale v kaj se podajajo, pa pri Tronirju ni bilo tako. Pri njemu se je namreč pričel ravno sedaj risati majhen nasmešek. Vonj smole, ki je tekla iz vedno bolj prevladujočih iglavcev, se je pričenjal širiti po zraku kakor prijetno dišeča sladica, ki jo mati postavi na okenco polico, da se ohladi. Kakor preproga so padle iglice pokrivale tla in vzbujale v njemu tako rekoč pravljično občutje. Odpravljal se je namreč tja, od koder so njegovi predniki prihajali. Kamnine po katerih so dedi nekoč tolkli, so ga vabile medse, da jih ponovno odkrije. Dogodivščine iz škratjih pripovedi, tistih najboljših, ki jih je poznal najverjetneje samo on, so se mu pričele prikazovat v glavi. Dejanja, ki so zapisovala bojevnike v zgodovino ter jih kovala junake v zvezde, so čakala nanj, da jih stori. Oh, kakšna radost se je pričenjala razgrinjati v njegovem srcu. Vsekakor temni gozd, vonj smole v zraku pomešan z mrazom, ki je za sedaj samo še grozil neprevidneže in jih odganjal nazaj juženeje, v toplejše kraje, njemu ni mogel priti do živega. Samo še bolj ga je vabil medse na samo njemu poznan način. In takšnega klica ne bi mogel zavrniti za nič na svetu.
Nazaj na vrh Go down
Luciane
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 1433
Lokacija : Lucyna hišica na drevesu
Geslo : *-~°Sanje lahko premikajo gore°~-*
Registracija : 11/11/2008

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 28.150

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Mešani gozd okoli Ephel Duatha   Ned 15 Apr 2012 - 16:02

Počasi so se vračali in ko so se vrnili v tabor so bili ostali že skoraj pripravljeni na odhod. Tronir je zajahal svojo kozo, Luciane pa se je povzpela na svojega konja in občutek, biti na konju brez Tronirja je bil že kar nekoliko čuden saj sta v zadnjem času kar naprej jezdila skupaj. Pridružila se je koloni in s pogledom hitro poiskala najbolj zabavno pojavo odprave, škrata na kozi in se nasmehnila ter odjahla k njemu. Jahali so na sever in postajalo je vedno bolj mrzlo. Opazila je, da bolj kot grejo na sever, bolj je izraz na Tronirjevem obrazu vesel in Luciane ne bi bila Luciane, če ne bi vprašala:"Na katere vesele čase te spominja sever?" Čez nekaj sekund pa je dodala:"Ne zanikaj, vidim nasmeh na tvojem obrazu. Bolj kot gremo proti sever srečnejši izgledaš." Opazovala je kako spretno je škrat jahal kozla in se čudila da mu konj predstavlja takšne preglavice, žival ki je le nekoliko manjša in blj kosmata pa mu služi tako kot da bi jahal te živali od rojstva. No, saj verjetno jih. Se je opomnila Luciane in opazovala spreminjanje narave iz listnatega v iglasti gozd. Že zdavnaj je prestopila mejo svoje najbolj severne točke in z vsakim korakom je bila dlje od poznanih dežel in bližje neznanemu severu. Kot vedno si je misli zaposlila s tem da je začela govoriti. "Všeč mi je kako se narava spreminja. Iglasta drevesa oddajajo popolnoma drugačno energijo kot listnata, čeprav sta si obe energiji še vedno kar podobni. Ne morem se odločit katera energija mi je bolj všeč. Litnate sem bolj vajena in iglasta je kar osvežujoča. Kaj ti meniš Tronir?" za nekaj sekund se je ustavila, nato pa se je spomnila:"Aja, ti ne čutiš energije dreves. Katera pa so ti bolj všeč na pogled? Ali po vonju? Ali pa na otip?" Globoko je vdihnila vonj iglastih dreves in se nasmehnila.
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 24
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Mešani gozd okoli Ephel Duatha   Pon 16 Apr 2012 - 17:27

Ravno se je v njegovi glavi oblikovala podoba o tem, kako bo njegovo ime za vedno zapisano v zgodovini ter bo morda postal še pravi pravcati škratji junak, ki ga bodo bogovi po smrti sprejeli medse na večno gostijo, ko je njegovo vneto razmišljanje bilo prekinjeno. Oziroma samo postavljeno na stranski tir za nedoločen čas, saj se je malemu jahaču in njegovi tovorno bojni živali pridružila stara znanka. Izmed vseh svetlostrancev je ravno Luciane najbolje poznal in ji je tudi najbolj zaupal. Konec koncev mu je prijateljica nekoč, v davni veliki bitki med puščavniškimi sipinami rešila življenje in takšne reči so bile ponosni rasi pomembne ter so se dobre zapisovale pri njih. Odkimal je tako, še zmeraj vedrega obraza in se celo rahlo zasmejal. "Ne, ne morem zanikati." Usmeril je svoj košati zaklad proti sivim oblakom, ki so kraljevali nebom in nadaljeval medtem, ko je svoji oči še zmeraj uperjal navzgor. "Spominja me na sneg, kamen in očetnjavo. Spominja me na škrate inu naše kraljevine. Na naš rod." Ponovno je vrnil glavo na normalen položaj, da je videl pred seboj premikajoče se svetlostrance, iglavce in rjavo – zeleno preprogo pod seboj. In ob sebi seveda svojo vilinsko sopotnico s katero je še nedavno skupaj jezdil. Čeravno se ni mogel poistovetiti z njenim občutenjem je sam lahko okolico občutil na samosvoj način. Dišečo, spomine obujajoče in optimistično se mu je zdelo vse skupaj. Nekako ga je vse skupaj v eni čudni kombinaciji delalo ... preprosto srečnega. "No ja, sicer se še zmeraj ne more primerjati s pravim rudnikom, kovačijo, vihtenjem sekire, ptijem pijače bogov ali dragimi kovinami ampak ja, je vseeno fino." Nenadoma se mu je zazdelo, da so se popotniki pred njima pričenjali upočesnjevati. Se je mar kdo rinil nazaj? Jih je čakala kakšna ovira spredaj? Je padla odločitev o postanku zaradi izčrpanosti nekaterih? Ali pa je klanec toliko narasel? Kdo bi vedel kaj je znalo biti in ravno to je pomenilo še dodaten čar Tronirju. Da nikoli nisi mogel povsem natančno vedeti kaj ti bo usoda vrgla naprej naslednji trenutek. Takšne reči pa so znale predstavljati izziv, kar je lahko pomenilo dokazovanje svojega poguma. In to so škrati oboževali.
Nazaj na vrh Go down
Morskow
Džin
Džin
avatar

Male Prispevkov : 920
Starost : 21
Lokacija : Čvek
Registracija : 12/02/2011

Statistika
Status: Vajenec
Denar: 11.500

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Mešani gozd okoli Ephel Duatha   Sob 21 Apr 2012 - 18:07

Džin je precej razposajene volje hodil po mešanem gozdu in opazoval velikanska in veličastna drevesa, ki so dvigovala svoja visoka debla visoko v zrak. Počutil se je neverjetno majhnega, zlasti v primerjavi z gozdom, tako nepomembnega se je počutil le redkokdaj, če sploh kadarkoli do tedaj. Opazoval je krošnje, ki so se pozibavale v vetru in navdušeno sledil skupinici, ki se je odpravljala na sever - zelo ga je zanimalo, kaj ga bo tam čakalo in če bodo imeli kaj sreče pri svoji nalogi. Čutil je, da se podnebje spreminja in da gozd prehaja v iglastega, to je bil znak, da bodo kmalu prišli na cilj. Predvideval je, da je na severu podnebje veliko hladnejše, ravno to je bil verjeten vzrok, da so bile te dežele večini ljudi neznane - hladno podnebje bi pojasnilo slabe pogoje za življenje in s tem to, da ljudje niso želeli raziskati teh dežel, saj se jim najverjetneje niso zdele pomembne. A vendarle je sedaj Forest potreboval odpravo v tiste dežele, saj se je tam mogoče skrivala njihova edina rešitev. Džin se je seveda odpravi pridružil iz želje po raziskovanju in odkrivanju novih stvari, zlasti pa zaradi družbe, ki se je je nadejal. Upal je, da bo spoznal kakšnega novega človeka in sodeloval v kakšni zanimivi debati - to ga je vedno zanimalo. Sicer pa je bil pripravljen pomagati svetlostrancem do njihovih ciljev, pa še rad se je počutil nekam pripadajočega.

Ko je tako hodil po potki, ki so si jo utrdili, skozi gozd, je razmišljal o možnih stvareh, ki se jim bi lahko zgodile - rad je teoretiziral, zato je imel pogosto spletenih veliko raznovrstnih teorij, ki pa se ponavadi niso uresničile, ampak se je zgodilo nekaj popolnoma nepričakovanega. Takšna je bila igra narave - vedno je ubrala srednjo pot med vsemi možnimi izidi. Pogledal je preostale člane skupinice oziroma odprave, ki je pogumno stopala naprej, naenkrat pa je tudi njega začelo malce zebsti. Seveda za džina, ki je bil navajen na visoke temperature, ni bilo čudno, da ga je v teh krajih zeblo, pa vendar - če ga je šele tedaj začelo zebsti, je moralo to kakopak pomeniti, da se je podnebje spremenilo in ozračje ohladilo. Opazil je tudi, da se manjša delež listnatega in veča delež iglastega gozda, kar je po njegovem znanju pomenilo ravno to, kar je že s svojimi občutki ugotovil - da so vedno bliže svojemu cilju. Pred njimi se je tedaj pokazal nekakšen malo manjši hribček, Morskow pa se je malce ustavil in si z drgnjenjem segrel roke. Izdihnil je in pred njim se je naredil oblaček, ki je hitro izginil. Pognal se je za skupino in si, kakopak, popravil fes, ki ga je občasno že malo motil, sploh na dolgih in napornih potovanjih, kar je to prav gotovo bilo. Kljub temu si ga ni hotel sneti iz dveh razlogov - ker ga ni mogel nikakor drugače nositi in ker je bil to vendar njegov prepoznaven znak. Ob misli na to se je zadovoljno nasmehnil in se pogladil po trebuhu.
Nazaj na vrh Go down
Immer
Čarovnica
Čarovnica
avatar

Female Prispevkov : 119
Starost : 22
Geslo : Life's a bitch and then you die. Any questions?
Registracija : 26/01/2012

Statistika
Status: Vojak
Denar: 29.500

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Mešani gozd okoli Ephel Duatha   Pet 27 Apr 2012 - 18:02

"Torej smo že res blizu," je rekla temnolasa čarovnica, da bi pretrgala to skoraj neprijetno tišino. Skoraj neprijetno? Prej bi rekla da morečo. Njene misli in so tako kot vedno izbrale tisto prijetnejšo, lažjo pot, če so bila dejstva še tako nepomembna kot ta. A počasi se bo morala naučiti biti realna ter na svet gledati na preprosto takega, kot je. Brez olepšav. A zavedala se je, da to ni njen največji problem, in ne glede na to kdaj bo umrla tudi ne zadnji. Njene misli so se poigravale z vsemi mogočimi nepotrebnimi temami, a vedno znova so se vrnile na isto: Sever. Upala je, da bo njen oče doživel vzpon dobre strani Foresta, za to je živel. In vero v svetlostrance je prenesel tudi na svoje otroke. Na Immer, mlado in neizkušeno, pa vseeno zavzeto za svoj -in hkrati očetov- cilj. "Framling?" je vprašala, kot da bi se hotela prepričati, da stari čarovnik ni zaspal na sedlu. To bi bilo sicer možno: kljub neravni in težko prehodni poti je žrebec, na katerem sta jezdila, stopal nežno in previdno, pa vseeno odločno. Na nek čuden način ji je prirasel k srcu. "Pomoč ne bo kar pristopila k nam, kajne? In kaj... kaj če nas ne bodo sprejeli? Bi to pomenilo naš konec?" Sicer se je temnolaska zavedala nevarnosti tega njenega dejanja - odprave na Sever. Pa mogoče vendarle ne dovolj? Le kako bi njena neizkušena (in trenutno zelo skuštrana) glava vedela, kaj jo čaka za tem gozdom, stran od Foresta? Ni si mogla niti predstavljati. Že prej ji ni bilo ravno toplo, ko pa je popotnike zajela sapica, mrzla, skoraj ledena, je bila prepričana da jo zebe. Zavila se je v plašč, ki je bil še pred kratkim sive barve. No, sedaj je bil sive z veliko madeži v rjavi barvi. V več odtenkih. In v zeleni... S seboj je na Sever privlekla vse pomladne barve. In čisto na spodnjem robu plašča, pri nogah, je bila tudi rdeča barva. Kri. Immer se je za trenutek spomnila na nekaj preteklih dni, dni, ko je njen plašč pridobil vse te madeže. Naenkrat je postala ponosna nase in na to, da je prilezla do te točke potovanja. In ne bo odnehala, ne zdaj. Na mladem, a bledem obrazu se je prikazal nasmeh. Majhen, pa kljub temu sijoč, kot da bi otoplil ta mraz, ki je prihajal s severa. Ni ji bilo popolnoma jasno, od kod se je vzel. Iz ponosa? Mogoče. Ni našla vzroka za svojo dobro voljo in tako tudi nihče od njenih sopotnikov ni opazil spremembe na njenem obrazu. Vsaj tako se je zdelo mladenki. Nežno se je oprijemala Fidelisove dlake, da ne bi zdrsnila dol s konja in pristala na gozdnih tleh. čeprav so bila prekrita s travo ter ponekod z mahom, padec ne bi bil prav prijetna poteza.
Začela se je spraševati, kdaj bodo naleteli na novo oviro. Še eno prečkanje reke? Plezanje po navpični kamniti steni? Kakšna bo? Če bi vedela, bi se nanjo lahko pripravila. Takrat pa je spoznanje šinilo v njeno glavo tako nenadoma, ko posije prvi sončni žarek na zemljo: ovira je sam Sever. In bila je velika, večja kot katerakoli reka, višja kot katerakoli skalnata stena. Immer je zmrazilo po hrbtu in začutila je mravljince. Pa ne zaradi mraza. "Veš, včasih imam občutek, da pravzaprav nimam pojma, v kaj sem se spustila. Da slepo hodim naprej. A ne bom odnehala, pa naj se zgodi karkoli," je šepnila. V njeni glavi se je podilo preveč misli in nekomu jih je morala zaupati: v tem primeru je bil to star, moder starec, ki jo je sprejel na svojega konja.
Nazaj na vrh Go down
Leassi
Admin
Admin
avatar

Female Prispevkov : 8330
Starost : 23
Lokacija : Lossarnach
Geslo : .•° No Mercy °•.
Registracija : 22/06/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 116.620

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Mešani gozd okoli Ephel Duatha   Pet 4 Maj 2012 - 20:38

NPC;
Tako ste, nevedoč kdaj, prečkali nejasno zarisano mejo dežele Forest in se znašli v deželi, kjer je pred vami stopalo le malo nog. Znašli ste se v tajgi, ki je prekrivala severne pokrajine v neznanem obsegu. Ste jo pripravljeni raziskati? In še pomembnejše, kako boste v tem nevarnem, neznanem svetu našli zaveznike?


Pravico do vstopa v severne dežele ste dobili: Immer, Morskow, Tronir, Luciane, Framling, Arbeah, Ethelena.

[Nadaljujte v temi Tajga. Poudarek naj bo na skupinskih debatah o strategiji iskanja zaveznikov. Ne pozabite niti na opisovanje okolice, kajti bolj ko se boste premikali iz teme v temo, prej boste zaveznike našli. Ko dobim 3 (oz. 2 zelo dobra) opise nekega novega kraja, dobite novo temo. Zdaj je vse na vas. Pišete pa super; poglejte si temo Mnenja o pisanju Smile]
Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Ull
Vilinka
Vilinka
avatar

Female Prispevkov : 541
Starost : 25
Lokacija : Araw
Geslo : Me gusta :3
Registracija : 02/02/2012

Statistika
Status: Hlapec
Denar: 12.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Mešani gozd okoli Ephel Duatha   Ned 13 Jan 2013 - 0:43

[[prihajam iz tukaj. ]]

    Hodila je in hodila, dokler ni po kakšni uri in pol našla rob gozda, ki je vedel bog ve kam. Ull je prehodila že veliko gozdov v svojih letih, a še nikoli ni videla temu podobnega. No, nekatere rastline je lahko prepoznala. A da bi samo po teh parih rastlinah vedela kje je in kam vse lahko vodi gozd; ne, bil ji je popolnoma neznan v tej smeri. A je vseeno pogumno stopila vanj. Mračilo se je že in morala se je vsaj za silo okrepčati in najti primeren kraj za prenočišče. Hodila je globoko v gozd. Z rokami si je pomagala odstranjati nadležne vejice in listje, ki ji je bilo napoti. Oprezala je za kakršnim koli znakom škrata in druge vilinke, pa jih ni opazila. Ali sta sploh šla tu mimo? Se je spraševala v glavi in skomignila z rameni. Do neke civilizacije bo menda že prišla? Ali pa bo za večno izgubljena tukaj, kaj preveč možnosti nima. Ustavila se je ob robinicah, ki jih je videla na svoji poti. No malce je zašla s svoje poti, da je lahko prišla do njih. Iz velikih listov (njej neznana rastlina) je naredila majhen zavitek, v katerega je nabrala robinice. Zavitek je previdno zaprla, tako da je list zataknila za drugega. Iz istega lista je spletla še dolgo vrvico na katero je kasneje dala zavitek in si jo poveznila preko rame. Potem je krenila naprej po svoji poti in si tu in tam nabrala še kakšno užitno gobo in zelišče - vse kar ji je bilo znano in je vedela da ni strupeno. Po poti si je mrmrala neko pesem, ki jo je slišala davno tega. Skoraj je padla noč nad gozd, je opazila veliko drevo z velikimi vejami, ki bi bile njej prav udobne. Zato se je odločila splezati nanj. Preplezala je kakšno tretjino, ko je našla njej popolno vejo. Kot bi bila ustvarjena za njo, se je poveznila na njo in udobno namestila. Hrbet je naslonila na samo deblo drevesa, noge pa je raztegnila in jih prekrišala. Vzela je zavitek in ga previdno orpla, potem pa počasi začela jesti robide in nekaj malega gob. Z zelišči si je razkužila in namazala roke, ki so bile čisto popraskane od trnovja. Stopala so bila v redu, na nogah pa je le tu in tam imela prasko, katere je tudi namazala z zelišči. Vse supaj je opravila ponoči tako da je komaj kaj videla, dokler se ji oči niso privadile na temo. Potem se udobno zleknila po veji in zaspala.
    Zbudila se je ob sončnem vzhodu. Iz ležečega položaja se je spravila v sedečega in se pretegnila. Rahlo se je razgledala po gozdu. Videla ga je čisto v drugi luči in tudi bolje je videla, kakor prejšni večer. Na hitro je še pregledala praske na rokah. "V redu bojo." je sklenila po pregledu in se spustila dol z drevesa. Krenila je naprej proti vzhodu, vsaj kolikor je lahko sodila. Pravi čudeš je bil, da svetloba sploh pride skozi tako košate krošnje. In je spet krenila svojo pot. Kako že prejšnji dan je tu in tam nabrala kaj za pod zob. Po večini so bile to gobe in pa kakšno jagodjičevje in pa užitno listje, ki je vsebovalo veliko vode. Potočka namreč ni imela namena iskati, razen če bi bil njej na poti. Pa do sedaj ni slišala nikakršnega šuma vode in se je zadovoljila z listi. Bolj kot je hodila, bolj ji je bil gozd znan. In tudi spreminjal se je. Ponekod je bil malce bolj redkejši, kjer je lažje določila sever in vzhod. Čeprav je tudi to bilo malo težje, ker je sonce bilo visoko na nebu. "Tako dolgo že hodim?" se je vprašala in razmišljala ali bo morala prespati še eno noč v tem gozdu. Čutila je že kar precej osušene ustnice. Zoper je premislila o iskanju potočka ali vsaj malce manjšega vira vode. Zdelo se ji je, da bo to samo potrata časa in čisto lahko zaide s poti. Konec koncev je tukaj močna poraščenost gozda in se res počasi prebija skozi. Po drugi strani pa, kaj če nikoli ne pride iz tega gozda? Čeprav se ji je z vsakim korakom bolj zdel znan. Le od kje? Je kdaj bila tukaj? Mrzlično je brskala po svojem spominu in ob tem čisto pozabila na svoja suha usta. Čez nekaj časa je gozd postajal vse bolj redkeje in redkeje. Je končno našla civilizacijo ali zgolj jasno in v njej potoček? A ni slišala nič podobno vodi ali čemu drugemu. Poskusila je pospešiti korak. Konec koncev je tudi porast bila veliko manj občutna kakor prej. Čez nekaj korakov je slišala zvoke nekaj podobnega civilizaciji in še čez nekaj korakov je že bila v okolici Ethira. Nasmehnila se je sijočemu soncu, ki je toplo objel njen bledi obraz. Za trenutek je postala ob robu gozda in se prepustila žarkom toplote. Krenila je naprej naravnost proti mestu. Njeno suho grlo jo je spomnilo na hladno tekočino brez večjega okusa, čeprav se dobrega čaja ne bi branila.




[[nadaljujem tukaj. ]]

Nazaj na vrh Go down
http://crazy-limi.blogspot.com/
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Mešani gozd okoli Ephel Duatha   

Nazaj na vrh Go down
 
Mešani gozd okoli Ephel Duatha
Nazaj na vrh 
Stran 2 od 2Pojdi na stran : Previous  1, 2

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Škratja mesta :: Podeželje-
Pojdi na: