Palača

Clarissa in Uheljc sta prispela do vrat v palačo, se pravi do vrat v prestolno dvorano. "Ostal bo tukaj, v redu?" je vprašal Uheljc. Clarissa je pokimala in vstopila. Znotraj je bilo približno dvajset ljudi, ki niso spadali k palači (kot služabniki ali stražarji). Od daleč si je ogledala kralja in kraljico, ko jo je kraljica kar naenkrat pogledala, nato pa začela divje šepetati kralju. Temnostranko je postalo strah, saj je mislila da jo bodo zaprli. Biti v ječi je bil namreč največji Clarissin strah. K njej je pristopil nek stražar in rekel:"Kraljica je ukazala naj vas privedem." Vedela je, da so stražarji sposobni v manj kot pol minute zapret vsa vrata in nima možnosti za pobeg. V glavi je preklinjala to idejo, da si je šla najprej ogledat kralja in kraljico. Ozrla se je k prestoloma. Ta sta bila prazna, saj sta vladarja odhajala skozi neka vrata. "V redu," je rekla Clarissa. Stražar jo je hotel prijeti za zapestje, da bi jo odvlekel s sabo. "Pusti me," je siknila Clar in stopala tik ob stražarju. Stopila sta skozi vrata v majhno sobo, v kateri sta bila kralj in kraljica. "Ali si v sorodu Lirian Nervei?" je kraljica naravnost vprašala. "Emm, ja. Moja babica je bila. Umrla je zaradi ne vem kakšne bolezni," je malce prestrašeno odgovorila. "Tvoje starše in sestro so našli mrtve. Ali si jih ti umorila?" je nadaljevala s spraševanjem. "Ne. Staršev nisem. Sestro pa," je hladno odgovorila Clar. Kraljica je malo pomislila in vprašala:"In kaj pripelje človeka do tega, da umori lastno sestro?" "Nath ju je ubila. In jaz sem umorila njo. Oziroma, nisem umorila nje ampak njen zlobnejši posnetek," je sedaj besno odgovorila saj se je spomnila na Nathanello. Kralj in kraljica sta se obrnila stran in si nekaj šepetala. "Ann je bila moja sestrična v 4. kolenu. Bili sva prijateljici. In ker nimava otrok bi te posvojila saj si najbližja sorodnica, ki nama je ostala. Samo še to, ali si temnostranka?" je povedala in vprašala kraljica. Clarissi je bilo v trenutku vse jasno. Začela je z malce žalostnim prizvokom, saj je vedela kaj je pogoj za to, da postane princesa. "Ne. In v Min-Rimmonu sem morala živeti. Grozno je bilo. Toliko smrti in kraje, pa še sama sem morala ubijati, da sem lahko preživela." Začela je tiho smrkati in solze so ji tekle iz oči. Seveda je bil to vse del na novo skovanega načrta. Kraljica se ji je približala in jo objela. "Saj je v redu. Torej, boš najina posvojena hči," jo je nežno vprašala. Clar je bila presenečena a ni nehala igrati. "Ja, tako ali tako nimam več staršev," smrknila je in jo pogledala. "Torej, dobila boš palačo, oziroma jo že imaš. Tja te bo odpeljal eden izmed stražarjev. Pa še tole," je povedala nato pa iz neke skrinjice vzela srebrn diadem s tremi smaragdi in ji ga previdno nadela. Clar je hitro rekla:"Saj ni problem to da imam še svojega podganka," je plašno vprašala. "Ne, seveda ne," je kraljica prijazno odgovorila. "Potrebuješ grb, kaj bi rada, da je na njem?" Clar je odgovorila:"Dva zeleno srebrna saia in siva podgana." "V redu. Dodali bomo še belo lilijo, v redu?" je rekla. Clarissa je pokimala. Kraljica je najprej nekaj šepnila služabniku, nato pa tlesknila s prsti. "Nirza te bo odpeljal do tvoje palače," je še dodala, nato pa jo je nek mlad stražar previdno prijel za zapestje in jo spoštljivo odpeljal iz sobe. "Sledite mi prosim," je odločno rekel in odšel proti vratom. Clar mu je pač sledila. Zunaj je še vzela Uheljca, ki jo je čakal, v naročje in mu šepnila:"Potem ti bom vse razložila." Kmalu so prispeli do palače, ki je bila še nekaj minut prej brez večine služinčadi, sedaj pa je nazaj zaživela. "Tukaj smo, jaz pa moram nazaj," je rekel stražar in odšel. Clarissa je vstopila v svojo palačo.