Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Volkejevo zavetje

Go down 
AvtorSporočilo
Volke
Človek
Človek
avatar

Male Prispevkov : 96
Registracija : 19/01/2013

Statistika
Status: Berač
Denar: 6.530

ObjavljaNaslov sporočila: Volkejevo zavetje    Ned 20 Jan 2013 - 1:05



Volke je dolgo časa odraščal na podeželju, na kmetiji, kjer ga je pod streho vzel njegov praded Linus. Ta se je preživljal s poljedelstvom saj se je kot po zgodbah in govoricah nekoč poškodoval v vojni. Volke se je odločil, da bo segel po avanturi realnega sveta nekoliko prej. Linus se s tem nikoli ni strinjal a 16 letnemu mladeniču ni mogel ugovarjati. Denarja ni imel dovolj a ga je skozi vsa leta uspel prihraniti na dan, ki se je končno prikazal. Volke je s sabo iz kmetije vzel nekaj hrane, sveža oblačila in denar, ki ga je le težko sprejel od strica. Njegovo orožje mu je bilo obljubljeno da ga bo počakalo v bližnji orožjarni, saj nanj še vedno ni bil pripravljen, kar ga je seveda nekoliko ujezilo. Tako se je podal na pot po dolgi cesti, iskoč avantur in morda novih prijateljev. Vendar seveda, stvari se niso iztekle tako kot je o tem velikokrat hrepenel. Cesta je bila dolga in dolgočasna. Začelo se je vedno bolj večeriti in Volke je bil še kar nekaj kilometrov oddaljen od bližnjega mesta. Linus mu je pred odhodom podal nekaj dobrih informacij o možnih prenočiščih in seveda preživetju v naravi. Vedno poišči zavetišče preden se stemni... so bile besede ki so mu odmevale v mislih. Nekoliko vstran od ceste je zagledal velik gozd ki se je raztegoval na vse strani. Seveda, je bilo vse skupaj precej noro, saj bi se ga ravno ponoči moral izogniti. Vendar Volke je imel dovolj pravil njegovega pradeda. Podal se je na svojo prvo avanturo a še preden je uspel zaviti globje v gozd, mu je v pozornost segel velik jarek in star lesen most, ki se je razpostiral čezenj. Sonce je že zašlo za gore in postajalo je vedno bolj mrzlo. Globoko v gozdu so ga najbrž čakale zverine in druge nevarnosti, kjer pa je bil veliko bolj ranljiv brez svojega orožja. Previdno se je sprehodil do roba jarka ob mostu. Sam most je bil močno zaraščen z ovijalkami, služil naj bi za prehod preko nekoč širšega potoka. Spomnil se je govora njegovega pradeda o reki, ki naj bi potekala nekje v bližini, zato je sklepal da je nekoč tukaj tekel potok in se nato zlival v tisto imenovano reko. Skočil je v jarek in pristal na mehkih listnatih tleh. Niso bila mokra, kar je bilo dovolj da je potrdilo njegovo opazovanje. Kraj pod mostom je bil suh že kar nekaj let. Nudil je popolno zavetje proti močnem vetru in dežju. Na tleh je opazil tudi nekaj kamenja ter odpadlih deščic mostu. Pridno je nabral nekaj peščic vsakega posebej ter jih zanesel na ravno ploščad pod mostom. Zagradil je taborni ogenj ter ga z nekaj poskusi kresanja kresilnega kamenja uspel prižgati. Čez več 10 minut je iz majhnih deščic in posušenega listja končno zagorel majhen ogenj. Toplina ga je zopet predvsem prevzela. Sedaj je bil popolnoma na varnem. Zraven mostu je nabral nekaj več posušenega listja ter ga zopet zanesel pod most. Ni bila udobna postelja ampak bilo je veliko udobnejše kot pa trda kamnita tla. Počutil se je varno in ponosno ker je lahko prvič poskrbel za samega sebe. Zjutraj ga je čakala pot do bližnjega mesta, kjer so ga prav tako pričakovale nove dogodivščine. Ob strmenju v nežno toplino in prasketanju ognja je skoraj pozabil kako je bil izčrpan od vse hoje in urejanja njegovega prenočišča. Počasi se je potopil v trden spanec, dokler ga čez nekaj ur ni prebudilo jutro...
Nazaj na vrh Go down
 
Volkejevo zavetje
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Človeška mesta in vasi :: Podeželje-
Pojdi na: