Bila je temna jesenska noč, ko je veter pihljal iz vseh strani in mrzlo vzvigoval dlake premraženemu mačkonu z leopardjim vzorcem. Ta je negibno stal v preži in čakal na potezo svojega nasprotnika. V levi roki je imel kratko leseno kopje, iz desnice pa mu je počasi polzela temno rdeča kri. Dihal je počasi in globoko ter poskušal odmisliti vse drugo zvoke in v center postaviti dihanje drugega kobolda. Ta je renčaje stal dobre tri sežaje daleč od Dariousa in mrkoo gledal snežno belemu mačkonu v oči. V višino je bil višji in roke je imel nekajkrat močnejše od svojega nasprotnika. V desnici je stiskal leseno, našiljeno kopje, v levici pa je držal že vse sprakan lesen ščit. Po glavi mu je šla samo slava in maščevanje. Načrtoval je hiter, spreten in taktičen premik proti nasprotniku, kjer naj bi nakazal udaerc z desnico, nato pa bi udaril s ščitom nasprotnika po glavi, ter ga hkrati spotaknil in spravil na hrbet. Kako bo potem obračunal z njim pa mu še ni bilo mar... Nekega hipa, ravno tedaj ko je veter spremenil smer, ter zapihal od Dariousa proti njemu se je sprožil, ter skočil na belega kobolda. Ta je bil pripravljen, a imel je premalo moči, da bi lahko izvedel kakšeren koi protiudarec. Najprej se je darious sklonil, izmaknil obem napadom, a nasprotnik ga je z nogo sunil naravnost v smrček, a pri tem se je Dariousovo kopje zarilo v nožno mišico nasprotnika. Vsekakor bolj po sreči kot pa z znanjem. Posledično je črni kobold izgubil koncentracijo, saj je občutil val bolečine. A bilo je dovolj, da ko se je zdramil je že bil Darious za njim in s kopjem meril v vrat. Renčaje je odvrgel vse orožje in se vrgel na tla. Darious pa je hitro odprl svojo torbo in mu previdno z svojim zvarkom namazal rano (omrtvilom), nato izpulil delček kopja, ter mu oskrbel rano z dvema zelo zapletenima zvarkom in malo zelišči. Ko je končal se je komaj spomnil, da mora oskrbeti tudi svojo rano, amapk žal mu je zmanjkalo vseh zdravilnih zelišč, eksperimentirati z novimi pa si ni želel. Raje imam brazgotino, ki me bo vselej spominjala na mojo neumnost. S tem je bil končan boj za zadnjega člana v plemenu. Namreč Darious in Zyerto sta se v plemenskih preizkušnjah najslabše odrezala, saj bolj cenijo surovost, kot pa znanje zeliščarstva, ki ga je Darious premogel. Vseeno se je slabo počutil, saj sedaj je sicer sprejet v pleme, a le zato, ker je premagal nekoga, ki je v borilnih veščinah ravno toliko slab kot on... Mogoče se bo pa kdaj to spremenilo...
Naslov sporočila: Darious 
Tor 29 Jan 2013 - 20:10