Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let :)
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Sotočje rek

Go down 
AvtorSporočilo
Merenwen

avatar

Female Prispevkov : 4007
Starost : 21
Lokacija : Elwe
Geslo : An endless supply of beer... What could be more perfect?
Registracija : 20/06/2008

Statistika
Status: Kraljica
Denar: 51.400

ObjavljaNaslov sporočila: Sotočje rek   Sre 16 Jul 2008 - 11:42

Na manjši jasi sredi gozda se združujejo tri reke, to so Nicotania, Wellinghal in največja med njimi, Lithlad. Reke se ne združujejo na enem mestu, a vseeno sta izliva precej blizu drug drugega. Po sredini teče široka in globoka reka Lithlad, v katero se z leve izliva Nicotania, ki ni tako široka, a vendar precej globoka. Na mestu stika rek je nekaj dreves in grmičevja, na bregu pa je veliko skalovja in drobnega kamenja, ki ga reki sproti odnašata naprej po svojih strugah. Malo nižje se v Lithlad izliva še plitkejša Wellinghal, ki strugo še dodatno razširi. Na tem mestu je najširša, tok pa je zaradi nagnjenosti površja tu tudi precej močan. Reka se kmalu začne ožati in njen tok umirjati, saj se tudi površje uravnava, travnike ob njej pa zamenjajo visoka drevesa, ko jasa počasi preraste v gozd.

[Opis prispeval Morskow.]
Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Leassi
Admin
Admin
avatar

Female Prispevkov : 8330
Starost : 23
Lokacija : Lossarnach
Geslo : .•° No Mercy °•.
Registracija : 22/06/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 116.620

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Sob 16 Jan 2010 - 19:10

Zlagoma so stopali po prebujajoči se puščavi. Kmalu po prvih sončnih žarkih je izginila tista redka rosa na listih še redkejših rastlin. Sonce ni imelo svoje poletne moči, a vseeno je postajalo topleje. Lea je stopala za preostalo skupino poleg Metke in Arma. V začetku poti niso veliko govorili. Za druga dva ni vedela, a sama je razmišljala o svoji prihodnosti. Včasih si je delala veliko načrtov, zdaj pa je spoznala, da se življenje lahko povsem nepričakovano zasukne. Ni vedela, kje bo čez nekaj mesecev in to jo je v enaki meri navdajalo s tesnobo in vznemirjenjem.

Še eno od vélikih presenečenj muhastega življenja jo je čakalo tik za naslednjo skalo. Izza nje je nepričakovano skočila Opal, morda z nekaj spremembami oblačil in prtljage, sicer pa točno taka kot jo je Lea vedno poznala. Nihče drug, ki bi ga življenje postavilo za to nesrečno skalo, verjetno Lee ne bi mogel bolj razveseliti bolj kot prav Opal, njena bivša pajdašinja in najboljša prijateljica, kar jih temnostranec sploh lahko dobi.

"Opal," je presenečeno zategnila Lea in se široko nasmehnila. Za temnostranko se ne bi spodobilo opisovati svojih občutkov ob njeni vrnitvi, zato ni dodala ničesar. Še vedno je imela nasmeh na obrazu, ko je odgovorila. "Namenjeni smo v gozdove Noldoriana. Najprej gremo sicer do nekih rek. Naša naloga je ugrabitev princese ... Pravzaprav gremo v vojno. Kaj počneš tukaj?" je še povprašala in pomislila na vrnitev starih znancev na tej nalogi. Resnično je tu manjkala le še njena sestra ... A dvomila je, da se bo prikazala tudi ona, upornica kot je bila.

_________________
¤~°~¤
"Veruj v svoje verige, a zastraži ujetnika."
~¤~°~¤~
Moč: 1
Spretnost: 2
Hitrost: 2
Inteligenca: 2
Spomin: 1
Motivacija: 1
Zbranost: 2
Iznajdljivost: 1
ORMV: 1
°~¤~°~¤~°

°~¤~°~¤~°
Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Armadal
Admin
Admin
avatar

Male Prispevkov : 7678
Starost : 23
Lokacija : Toasting in the summer sun.^^
Geslo : Scream, scream, like you would if I ravished your body.
Registracija : 02/02/2009

Statistika
Status: Morilec
Denar: 113.919

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Čet 21 Jan 2010 - 6:41

Stopali so dalje proti nekemu sotocju rek, oziroma, tja jih je vodil njihov vodnik. Arm je hodil dalje skupaj z Leo in Amethyst. Niso se pogovarjali, temvec je bil vsak zatopljen v svoje misli. Arm je s tihim obcudovanjem opazoval naravo, saj ni imel nic proti neverjetnemu rastlinstvu, kot nekateri temnostranci, ki bi z veseljem pozgali vse zelenje, ki obstaja. Bolj na jugozahod ko so sli, vec je bilo dreves in podrasti. Oddaljevali so se od pescenih in slanih obal, ki jih je poznal prakticno vse zivljenje.

Ko so hodili mimo neke obcestne skale, je izza nje nenadoma skocila visoka blondinka. Arm je preseneceno dvignil obrvi in roko polozil na pas, kjer je imel bodalo. Samo za varnost, saj ni delovalo kot da bi bila to zaseda. Ko je Lea preseneceno spregovorila "Opal."in poklicala blondinko po imenu, je roko umaknil z rocaja bodala in potrdil svoja prepricanja o tem, da ni nevarnosti. O Opal mu je Lea namrec ze govorila, pa tudi o tem, da je bila soudelezena pri ropu Zoglonga. Opal je povprasala o njihovi smeri in Lea ji je odgovorila, da gredo v vojno, se prej pa ugrabit princeso Noldoriana. Zdelo se mu je, da se bo temu potovanju veliko udelezencev pridruzilo kar med potjo. No, saj ne da bi ga motilo, samo da bodo temnostranci.

_________________

Stran: Temna
Starost: 18
Moč: 3
Spretnost: 3
Hitrost: 3
Inteligenca: 3
Spomin: 2
Motivacija: 2
ORMV: 1
Zbranost: 2
Iznajdljivost: 2

I'll hunt again one night.


Nazaj na vrh Go down
Clarissa
Človek
Človek
avatar

Female Prispevkov : 1823
Starost : 22
Lokacija : Beleriand
Geslo : Uspeh na Forestu je 1% priložnosti, 1% dela in 98% zlobe
Registracija : 10/12/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 35.140

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Čet 28 Jan 2010 - 17:40

Clarissa je previdno vodila Finnvaro po poti, saj je trenutno imel namesto ene osebe na hrbtu še njeno polsestro. Žrebec je imel sicer precej zanesljiv korak, ampak izven Min-Rimmonske puščave vreme ni bilo tako lepo. Resda je bilo jasno, ampak vlažno in mrzlo. Pokrajina je bila čedalje bolj zelena, kar ji ni bilo najbolj všeč. Raje je imela izsušeno travo in trnasto puščavsko grmičevje. Zraven poti je tekel precej močan tok reke. Zaslišala je korake in pojavila se je neznana temnolaska. "Kdo pa ste?" je vzvišeno in vprašujoče vprašala. Clarissa je dvignila obrvi in se spustila s Finnvare. "Kdo smo?" je z rahlo zaničujočim tonom ponovila vprašanje. Zaničujoč ton je bil seveda namenjen vzvišeni temnolaski. "Tukaj je glavnina min-rimmonskih morilcev, Lea, Opal in Amethyst, potem glavni beleriandski morilec Armadal. Tukaj sem še jaz, Clarissa, in moja polsestra Lyan, princesi Belerianda in Min-Rimmona, ter najini učenki Yantar in Loryna. Potem sta tu še Goth in Bill. To pa mislim da smo vsi. Naš namen pa je ugrabiti noldoriansko princeso." S pogledom je še enkrat premerila gručo. "In nikar tako vzvišeno do nas. Lahko se ti zgodi kaj neprijetnega," je še hladno in s pridihom krutosti dodala. Pri teh besedah je z dladnjo zdrsnila po saih, ki jih je imela za pasom.
Nazaj na vrh Go down
http://harry-slo.forumotion.net
Amethyst
Čarovnica
Čarovnica
avatar

Female Prispevkov : 4421
Starost : 23
Lokacija : Behind your back.
Geslo : Manipulate me, if you can!
Registracija : 28/06/2008

Statistika
Status: Ropar
Denar: 37.421

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Pet 29 Jan 2010 - 17:09

Veselo (bolj ali manj) so nadaljevali pot pri sotočju rek. Zaslišali so se sumljivi šumi in Thysa je bila pripravljena že z roko seči v žep po svojo super tanko verigo. A izza skale se je prikazala Thysi dobro znana blond glava. Ah, Opla. Kakšno presenečenje, je kar rahlo zadovoljno pomislila. Nekako je bila rada v družbi Opal, čeprav sta imeli precej čuden odnos med sabo, a prav to je Amethyst zabavalo.
"Opla! Kakšna čast, da si se pridružila naši skromni druščini," jo je Thysa veselo nagovorila. Seveda zelo šaljivo, temu se pač ni mogla izzogniti. Nekako ji je Opalin prihod polepšal dan, ki ji ga je zjutraj pokvaril Goth. Thysa je bila prepričana, da se je Opal naslajala nad njenim kislom obrazom nemalo prej. Ampak to je tako ali tako spadalo v njun sestrski odnos.

Nemalo naprej se je prikazala še neka črnolasa osebica, z mrkim vzvišenim obrazom. Nisi mogel zgrešiti - bila je temnostranka. Amethyst so šli tako na čreva temnostranci, ki so se obnašali vzvišeno in so te gledali, kot da so kralji sveta. To je nekoč bilo zelo popularno, zdajle pa malce zastarelo. Temna stran že ni pomenila vzvišenosti, pomenila je pogled na svet. Vprašanje so bile tvoje ambicije, v čem uživaš, kakšen si kot oseba. Ja, to je bilo Thysino mišljenje, ne pa neka vzvišenost. Seveda se je tudi sama kdj posluževala vzvišenosti, a niti ne tako zelo pogosto. Pravzaprav je bila Thysa nekako ironično vesela oseba.
Osebica je povprašala kdo so in princeska Clarissa ji je vse bahavo izblebetala. Presneto, res nam ni treba trega, kaj pa njo briga kdo smo, si je Thysa mislila. Glede svoje identitete je bila zelo delikatna. Imela je neke vrste forbijo. Ni marala, da ljudje vedo kdo je in predvsem kaj je. V mojem poslu moraš biti vedno previden, si je neprestano govorila. Ljudem bi se to zdelo najverjetneje neumno, a taka je bila in ni si mogla pomagati. A tako ali tako ni veliko ljudi vedelo za njen strah.
Nazaj na vrh Go down
Armadal
Admin
Admin
avatar

Male Prispevkov : 7678
Starost : 23
Lokacija : Toasting in the summer sun.^^
Geslo : Scream, scream, like you would if I ravished your body.
Registracija : 02/02/2009

Statistika
Status: Morilec
Denar: 113.919

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Pet 29 Jan 2010 - 18:28

Ko se jim je pridruzila se Opal, blondinka, ki je bila ocitno dobor poznana tudi Thysi, saj jo je ta saljivo in veselo pozdravila, so se odpravili dalje. Sedaj, ko je bila njihova odprava obogatena s se enim dekletom, ki je vedelo, kako se streze orozju, so napredovali se bolj veselo in hitreje, polni pricakovanja in navduseni nad ugrabitvijo.

Torej, ko so napredovali dalje po vedno bolj gozdnati pokrajini, je izza drevesa stopila visoka crnolaska. Arm jo je na hitro premeril in si zapomnil glavne znacilnosti: malce privihana ustnica, privzdignjena obrv, hladen pogled. Ce je vse to sestel, je dobil klasicen temnostranski pristop; vzisenost kombinirano z osabnostjo. Roka mu je zatrzala iz ciste zelje, da bi ji kaj pokazal. Tako je raje samo obstal, medtem ko je princeska Clarissa spretno izblebetala prav vse, od njihove pomembnosti in imen, do mesta delovanja. Jezno je zajel sapo, da ne bi storil cesa prenagljenega. Kot da ne bi bilo dovolj, je Clar se uspesno izdala, kam gredo in kaj je njihov namen. V drugacnih okoliscinah bi se lopnil po celu, tako pa je hladno obstal in se spogledal s sopotnicami. V Amethystinih oceh je prav tako opazil nezadovoljstvo nad Clarissinim obasanjem. Ker je bila skoda ze storjena se pac ni dalo pomagati. Stopil je korak naprej in spregovoril "In kako je tebi ime, gospodicna?". Ceprav se vzvisenosti ni prav pogosto posluzeval, jo je vsekakor znal uporabljati. V svoj glas je dodal podton zanicevanja in iz njegovih oci je seval hladni, osabni pogled. Levo obrv je malce privzdignil, da crnolaska ne bi po pomoti spregledala njegove vzvisenosti.

_________________

Stran: Temna
Starost: 18
Moč: 3
Spretnost: 3
Hitrost: 3
Inteligenca: 3
Spomin: 2
Motivacija: 2
ORMV: 1
Zbranost: 2
Iznajdljivost: 2

I'll hunt again one night.


Nazaj na vrh Go down
Opal
Čarovnica
Čarovnica
avatar

Female Prispevkov : 1291
Lokacija : Min-Rimmon
Geslo : Never sorry, never wrong. More, more, more, more, more.
Registracija : 23/06/2008

Statistika
Status: Berač
Denar: 24.705

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Pet 29 Jan 2010 - 23:00

"Kaj počnem tukaj? Marsikaj. Vse kakor opažam, da ste se čisto prepustili propadanju," s tem odgovorom je mislila na svoje kolege, slavne morilce, ki so se zdaj kakor nekakšni navdušeni hribolazci odpravljali v Noldorian. Sploh ta ideja o ugrabitvi princese in posledični vojni ji ni bila všeč. Ona je spadala med temnostrance zaradi svojega poklica in večinoma depresivnega mišljenja, a vsekakor je kljub temu podpirala splošni mir v deželi. Iz vojn se je izcimilo samo slabo, pa še velike žrtve so bile in koga bo potem ona ropala? V vojnah so se bojevali vojaki, tatovi in morilci pa so stali v ozadju in izkoriščali odlične priložnosti za hitro pot do velikega zaslužka.
Vsi so očitno nekako pričakovali, da bo odšla v vojno z njimi, a ona je imela drugačne načrte. Če je dobro pomislila, bi se ji pot v Noldorian morda res obrestovala, pa tudi ugrabitev princese bi bila najbrž zabavna, saj bi bila ta misija podobna tisti, ko sta z Leo vdrli v Zoglongovo palačo. Vsekakor pa ni mislila sodelovati v bitki. Obvladovala je različne tehnike bojevanja, a v vojni proti vilinom ni nameravala sodelovati. Morda je viline na nek način tudi spoštovala, saj so imeli izjemen dar za magijo, kar je njej kot čarovnici veliko pomenilo. Nikoli še ni bila v vilinski deželi in kar naenkrat jo je neznansko zamikalo, da bi odšla v obsežne gozdove ter si tako razširila svoja ozka obzorja.

"O, pozdravljena sestrica. Najprej sem vaju mislila le pozdraviti, a sem si premislila. Zakaj pa ne bi šla spoznat še vilinčke. Tako ali tako se nimam kam dati," je dejala in zamolčala odločitev, da ne bo sodelovala v bitki. Kaj pa je njih to brigalo. Če so se šli take junake, jim vsaj vsesplošne slave ne bo pobirala. V družbi opolzkih morilcev se je počutila kar dobro in samotno plazenje med temnimi ulicami je trenutno ni najbolj privlačilo.

Pokrajina se je začela spreminjati. Redko puščavsko rastlinstvo so začeli zamenjevati vse bolj ozeleneli grmički in osamela drevesa. Polagoma so zaslišali šibke zvoke šumenja reke oziroma treh rek v daljavi. Razveselila se je mrzle kopeli, saj je bila že veliko časa na poti tako, da je bila umazana in skuštrana. Bila je tudi žejna in presenečeno je komaj sedaj ugotovila, da bi imela samo še za en dan vode, če bi odpotovala kam sama.
Približala se jim je temnolaska, očitno zelo samozavestna in malenkost preveč polna sama sebe. Videla je spogledovanja, češ kaj išče taka vzvišenka med njimi. Očitno so bili navajeni, da se jim bodo med potjo pridruževali različni temnostranci. Njen se je to zdelo čudno, saj bi morali dolgo časa zasledovati skupinico, kakor ona pred prihodom razen, če seveda niso bili iz teh krajev.
Neka črnolaska iz njihove skupinice, katere ime je bilo očitno Clarissa, je razložila vse potrebne in tudi prepotrebne informacije prišlekinji. Opal je začutila neznansko željo, da bi jo takoj zdaj brcnila. Saj je vedela, da je v Min-Rimmonu ena bolj znanih morilk, a kaj ima ta pojava razlagati njeno identiteto širnemu svetu. Lahko bi se potuhnila in njeno ime bi utonilo v pozabo, a neko morilsko slavo si je vseeno želela. Ljudje naj bi o njej govorili, ko ona naj ne bi bila prisotna. Sicer razkritev njenega imena ni bila tako zelo pomembna, saj je lahko tudi tako uspešno delovala, a neka tančica skrivnosti vedno prav pride.
Iz predstavitvenega monologa, je vsa spoznala svoje nove sopotnike. Očitno sta bili med njimi dve princesi, kar ji ni bilo po godu. Aristokrati so ji že od nekdaj parali živce, najbolj nenavadno pa se ji je zdelo, da sta bili princesi na poti ugrabitve neke druge princese. Princese bi najbrž morale držati skupaj, a očitno to ni držalo. Te dve sestri sta bili očitno zelo ambiciozni, saj so običajne princese postavale po razkošnih palačah in čakale na svojega princa na belem konju.
Kar naenkrat jo je prešinilo, da sta bili te dve temnostranki očitno v sorodu z Zoglongom, kraljem Min-Rimmona, če sta bili onidve princesi njenega rodnega mesta. Sta vedeli, da sta ga ona in Leassi okradle?

((O kej, lahko mi rečete svetlolaska, ne blondinka. Moo, bo Opal začela nosit roza oblekce. Thysa je fobija, ne forbija. Laughing
Clar, a tvoj konj se kliče ko Selynin zmaj?))
Nazaj na vrh Go down
http://rpg-eragon.forumotion.com
Yantar
Človek
Človek
avatar

Female Prispevkov : 124
Registracija : 14/09/2009

Statistika
Status: Berač
Denar: 9.400

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Sob 30 Jan 2010 - 6:06

Pokrajina se je menjala in postalo je hladneje.Yantar je to motilo ampak se ni pritoževala. Najprej je izza ene skale naenkrat prišla svetlolasa oseba, ki je pristopila k Lei, Armu in Amethyst. Še ena njihova pajdašinja, pa koliko za vraga jih je?? Je pomislila ampak za razglabljanje ni imela časa, približala se jim je še ena vzvišena temnolasa osebica, ki Yantar ni bila všeč na prvi pogled. Roko ji je zaneslo k bodalcu in oklenila se ga je. Čeprav je oseba izgledala zelo temnostransko ji ni zaupala. Ob vzvišenem vprašanju se je rahlo namrdnila in nekako ji je bilo všeč, da jih je vse predstavila Clar. Ni se nasmehnila, njen obraz pa vseeno ni bil več tak namrgoden, postal je spet leden in neizprosen. Stem je izvedela, da je svetlolasa oseba Opal in si ime hitro zapomnila zraven drugih. Pokimala je a ročaja bodala ni izpustila. Nekako ji je bilo všeč, če ga je lahko držala. Vedela je, da ga izvleči ne bi smela ampak ročaja vseeno ni popustila. Njen pogled je biil še vedno prikovan na prišleko. Ravno ko je Yantar odprla usta, da bi zastavila vprašanje jo je prehitel Armadal. Prišleka se sicer še ni predstavila ampak lepo bi bilo, če bi se, ker je ona izvedela njihova imena in nazive. Yantarin sicer ni bil kaj prida poseben, ampak vseeno je nekaj o njej že vedela, ker ji ni bilo pretirano všeč.
Nazaj na vrh Go down
Leassi
Admin
Admin
avatar

Female Prispevkov : 8330
Starost : 23
Lokacija : Lossarnach
Geslo : .•° No Mercy °•.
Registracija : 22/06/2008

Statistika
Status: Morilka
Denar: 116.620

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Sob 6 Feb 2010 - 16:32

Hoja čez polpuščavo se je vlekla in bili so že krepko v popoldnevu, ko so v ravninski pokrajini stepe zagledali lesketanje ene izmed treh stekajočih rek. Bližina sotočja in s tem gozda jim je dala nov zagon. Med potjo se jim je pridružila še ena temnostranka, ki so jo ostali zelo negativno sprejeli, a Lea se ni nameravala ukvarjati z njo. Če se zna boriti, toliko bolje za vse njih, če ne, zanjo res ni bilo vredno zapravljati časa. Tako se je držala svoje družbe in bila vesela, ko je Opal oznanila, da bo še nekaj časa z njimi. Lea ni vedela, ali se bo na koncu udeležila bitke, kajti kolikor jo je poznala, ni ravno oboževala vojn. Vendar jo ni spraševala o tem, saj je bila vesela že, da je bila sploh z njimi.

Kmalu so se znašli na rečnem obrežju in naredili kratek postanek, da bi si napolnila čutare. Kot jim je povedal vodnik, naj bi bila to reka Wellinghal. Pozneje so nadaljevali pot v smeri toka reke, da bi prišli do iskanega sotočja. Tisti z najboljšim vidom so kmalu zagledali še eno reko južno, tako da so vedeli, da so že blizu sotočja. In res so kmalu prispeli tja. Nenavadno posrečen relief je povzročil, da so se na istem prostoru stekale kar tri reke. Prostor je bil v majhni dolinici nižje od ravnic in tri reke so ga naredile še posebej lepega. Lea je občudujoče opazovala ta prizor. Vendar se tam na žalost niso ustavili, saj je bilo do gozda še zelo malo hoje. Tako so nadaljevali, da bi naredili kar največ poti. Resnično so se kmalu znašli v senci visokih dreves gozda Lathles.

((Mislim, da je najbolje, da nadaljujemo kar v temi Gozd Lathles. Zgleda, da sodbe ne bomo dočakali. Bom pa povedala Juli, mogoče bo le prišla.))

_________________
¤~°~¤
"Veruj v svoje verige, a zastraži ujetnika."
~¤~°~¤~
Moč: 1
Spretnost: 2
Hitrost: 2
Inteligenca: 2
Spomin: 1
Motivacija: 1
Zbranost: 2
Iznajdljivost: 1
ORMV: 1
°~¤~°~¤~°

°~¤~°~¤~°
Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Merenwen

avatar

Female Prispevkov : 4007
Starost : 21
Lokacija : Elwe
Geslo : An endless supply of beer... What could be more perfect?
Registracija : 20/06/2008

Statistika
Status: Kraljica
Denar: 51.400

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Sob 6 Feb 2010 - 17:33

Ko ste se že odpravljali v gozd Lathles je eden od vas zavpil za ostalimi: "Počakajte!". Zdolgočaseno ste se obrnili in ga nesramno pogledali. Ignoriral je vaše poglede in se zadrl: "Pridite sem, našel sem stopinje konja!". Počasi ste se mu približali in ko ste prišli blizu ste še sami videli stopinje. Polni upanja ste si mislili da so od princesinega konja, saj ste jo že toliko časa iskali. Ko ste zasledovali stopinje ste najprej prišli do ene od treh rek, kjer je najbrž odžejala konja. Stopinje so bile še zmeraj sveže, zato princesa ni mogla biti daleč. Skoraj tekli ste ob stopinjah in poskušali biti čim bolj tihi. Hitro ste prišli do gozda Lathlesa in se sunkovito vstavili. Videli ste konja med drevesi in glas, ki je smeje govoril: "Daj no, saj boš doma dobil svojo hrano, morava naprej da prideva domov še pred sončnim zahodom". Hitro ste poslali dva od vas bližje in hitro sta prišla nazaj ter povedala, da je to princesa. Urno ste ukrepali in se razpršili in se postavili v krogu okoli princese, vendar ste se skrivali za drevesi in se pripravljali da jo napadete in ugrabite...

((No zdej pejte v temo gozd Lathles Smile Tm opište še to mal kar sem lihkar jz pol pa kako ste ujel princeso Wink

No Lea seveda kot zmeri super ne Very Happy Isto Arm, Opal, Amy =)
Drgač Yantar ti tud ful dobr pišeš, pa edine napake k sm jo opazla v zadnem postu je, da si pozabla presledek dt za piko, pa da si napisala biil, namest bil. Clarissa tud dobr pišeš =)
Pol Eve lahko bi mal daljši post, čeprou se ne dogaja tok ampak vsaj mal več, drgač mi pa isto dobr pišeš =D

_________________
Napad: 10+5+5+8=28
Obramba: 6
Moč: 6
Spretnost: 16+6+3+3=28
Inteligenca: 12
Ostrovidnost: 10
Magija: 13
Stran: Dobra

Nazaj na vrh Go down
http://forest-way.heavenforum.com
Belree
Moderator
Moderator
avatar

Female Prispevkov : 2622
Starost : 20
Lokacija : Lossernach
Geslo : If you speak not, you cannot speak evil.
Registracija : 27/12/2010

Statistika
Status: Morilka
Denar: 40.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Pon 23 Maj 2011 - 5:17

Belree prišlekov mračni pogled ni vlival upanja. Ko pa se je le-ta namrščil, pa je mislila, da so se njene možnosti za pobeg nične. A škrat se ni mrščil njej. Temnolaska je ugotovila, da v resnici med zobmi drži ustnik steklenice, v kateri se je verjetno pred kratkim nahajala alkoholna pijača. Tako je vsaj sklepala, saj je bilo škratovo stanje sumljivo podobno rahlo opitemu. A njegov jezni pogled je še naprej potoval naokrog. Ker se je še prevečkrat ustavil na njej, je Bel še naprej igrala poosebljeno prestrašenost, mirnost in neškodljivost. Čeprav v resnici ni igrala; že samo škratov ščit bi jo lahko za vedno pobil na tla. Da sekire sploh ne omenjamo… Njene sume o prisotnosti alkohola je potrdil prišlekov jezni vzklik o pomankanju piva, ki ga je podkrepil z blagimi kletvicami. Ko je majhna oseba pred njo meh pospravila na varno, se je posvetila njej. Belree ta pozornost nikakor ni bila všeč, a bila je v brezizhodnem položaju. Igraj ali umri… si je mislila in poslušala njegova vprašanja. »Belree sem, » je dejala in gladko zamolčala svojo raso. Čeprav smo jim verjetno vsi ljudje enaki… je pomislila in nadaljevala:« Samo reke si želim ogledati,« je Bel sedaj že skoraj užaljeno dejala in se čez trenutek spomnila, da ji del njegovega vprašanja ni jasen:«Kaj misliš z brado? Ali ima pri škratih kak poseben pomen?« je vprašala, nato pa čez trenutek dodala še:«Kdo si pa ti?« Presenečeno je opazila, da se je odločil, da se z njo ne bo ukvarjal. Ko pa je z roko zamahoval proti njej kakor bi odganjal nadležne muhe, pa je temnolaska začela izgubljati potrplenje. Čez nekaj trenutkov je nanjo očitno že čisto pozabil, saj se je popolnoma posvetil natakanju in pitju vode. Vedela je, da se škratu voda najbrž zdi slab nadomestek piva. Ker je bila možnost, da bi ga to zelo razdražilo velika, pa se je Bel začela tiho in skoraj neopazno premikati proti drevesom. Kmalu je škrat prenehal s pitjem in se odpravil naprej. Prej je precej očitno ocenjeval, če ga namerava napasti. Ta korak ji je bil všeč, saj je tudi sama natančno opazovala njega. Čeprav je imel že prej veliko možnosti za napad, se Bel ni zdelo nemogoče, da bi želel uresničiti njene strahove. A očitno je naletela na usmiljenega in nepokvarjenega škrata, ki je ni nameraval pokončati. Sama pri sebi se je nekomu zahvalila, da je odšel. Ne bogu ali svetnikom, saj v njih ni verjela. Pravzaprav se je zahvalila škratu, a si tega ni upala izreči na glas. Saj ni bila neumna, da bi to storila. Belree je nekaj časa s pogledom spremljala postavo, ki se je oddaljevala, nato pa sedla nazaj na zaplato trave. Čeprav si s škratom nista želela žalega, je bila temnolaska vesela, da ga ni bilo več v bližini. S tistimi redkimi škrati, ki jih je srečala v življenju, se je počutila neprijetno in ta občutek se je seveda pojavil tudi pri njenem novem (ne)znancu. Morda še močneje kot pri drugih, saj je bila tokrat ona nezavarovana in nemočna. A zdelo se ji je, da se tudi škrat v njeni bližini ni počutil najboljše, zato je bila vesela, da sta se njuni poti samo križali.

Ko je tako sedela v pojenjajoči svetlobi že kakšno uro, jo je zmotil krik ptiča. Belree je najprej zmedeno zamežikala, nato pa se panično ozrla naokrog. Mrak je padal čez pokrajino in za vsako iskanje prenočišča, ki bi bilo dovolj varno in primerno je bilo prepozno. Nejevoljno je pobrala svojo torbo, nato pa se je Bel podala proti drevesu, na katerem je lovila ravnotežeje hišica ne drevesu. Prestrašeno se je zazrla navzgor, nato pa je začela šepetati besede. Z rokami se je dotaknila debla, iz katerega so začele rasti veje. Preplavil jo je čudovit občutek, ki ga je povzročila magija, ki se je pretakala skoznjo. Nič na svetu se ni moglo primerjati z njim. Bil je tako poseben, lep in preprosto prekrasen, da ni želela nehati. A z druge strani je magijo že izpodrivala utrujenost, ki se je kot zlohotna tema širila v njej. Čez trenutek se je magični pretok že prekinil in Bel se je tresoča sesedla na tla. Glavo je položila na kupček suhega, gnijočega listja in si obljubila, da bo čez trenutek že vstala. Samo, da si spočije….
Čez kar nekaj minut se je Belree končno postavila na noge in začela plezati po drevesu. Magija ji je vzela veliko več energije, kot si je mislila, zato je komaj priplezala do majhne lesene ploščadi. Ko je končno bila na vrhu, se je nekako odplazila v zanemarjeno kolibo in se zvlekla na posteljo. Zaspala je skoraj v trenutku.

»Daj, povej mi še eno zgodbo«, je prosila majhna deklica starejše dekle. Sedeli sta na ulici, med smetmi, a to očitno nobene ni motilo. »Ne danes«, jo je zavrnilo starejše dekle, ki je štelo kakih dvanajst let. Mlajša, šest ali sedem letnica jo je proseče pogledala in ob neomajnem izrazu na obrazu prijateljice, ki ji je predstavljala starejšo sestro, je zajokala. »Ne jokaj. Nikoli. To dokazuje tvojo šibkost,« jo je okarala starejša, nato pa je mlajšo prijela za roko in jo odpeljala do hiše. Le-ta je bila zapuščena in razpadajoča, popisana s številnimi grafiti. Trhla vrata so se vdala že po prvem sunku in dekleti sta vstopili. Kar naenkrat pa je hiša izginila. Pa tudi prijateljice ni bilo nikjer. Začele so se nove sanje. Tokrat je bila Belree svoje sedanje starosti. Letela je prek neba, na krilih…vetra? Ne, zrak jo je sam nosil čez pokrajine. A ga ni mogla obvladovati. Kar naenkrat je ugotovila, da je za letenje ni kriv urok. Bila je brezsnovna. Bila je zrak. A kar naenkrat je spet postala še kako snovna. Skozi zrak je začela padati kakor kamen, a noben urok, ki ga je zakričala ni ustavil padanja. Zemlja se ji je približevala….

Belree se je s krikom zbudila. Šele po nekaj minutah je ugotovila, da se ni raztreščila. Da ni v Min-Rimmonu z Alynn. Da ni v nevarnosti. Kakor pač nisi v nevarnosti, ko je dežela v vojni… Je grenko pomislila Bel. Čez nekaj minut je že pospravila za sabo in se spustila po vejah drevesa. Prve sanje Bel niso dale miru, saj Alynn ni pozabila. Ko je izginila prvič, jo je iskala in jo tudi našla. Ko pa je izginila drugič, pa se je zgodba ponovila, le da tokrat za prijateljico ni ostalo niti sledu. Med hojo proti sotočju rek je Belree razmišljala o zadnjem srečanju z Alynn. V Min-Rimmonu se je dogajalo, začelo se je na osrednjem trgu, kjer se je Alynn sprla s škratom in potem sta šli v gostilno… Bel se je posvetilo, da bil ta škrat sumljivo podoben tistemu, ki ga je spoznala včeraj. Identičen. Belree se je pognala v tek, med njim pa je še zaklicala preprost urok, ki te je usmeril proti osebi, ki jo iščeš. Po dobri uri teka je temnolaska zagledala postavo škrata, ki je že izginjala med prvimi drevesi gozda. »Hej!Počakaj me!« je zaklicala in škrata ujela po kakšni minuti. Zasoplo se je naslonila na drevo in nekaj časa lovila sapo. »Poglej,« mu je dejala kar se je le dalo svetlostransko,«imam prijateljico. Oziroma sem jo imela,« se je hitro popravila in na njen obraz je legla senca žalosti, ki pa za razliko od ostalega monologa ni bila niti najmanj zlagana«Poznal si jo. Morda ne veš kdo je, a spomnim se, da sta se sprla na osrednjem trgu. V Min-Rimmonu« je dejala, upajoč, da se bo spomnil«S nekim starcem si bil,« je nato še dodala in ga upajoče pogledala.«In, bi mi lahko povedal, kdo si?« je dejala, nato pa je iz torbe potegnila četrtino hlebca sira in nekaj kruha. S seboj je imela veliko zalogo hrane, ki jo je nakupila na kmetiji pred kratkim. Sama ni bila preveč lačna, a se je spomnila, da škrat mogoče je. In po nenadnem vzgibu mu je svetlostransko ponudila zajtrk. »Boš?« ge je vprašala in mu pomolila hrano.

((Kasneje kot je bilo obljubljeno, ampak internet ponoči ni delal))

_________________



Moč: 2
Spretnost: 3
Hitrost: 2
Inteligenca: 2
Spomin: 1
Motivacija:  o
Zbranost: 2
Iznajdljivost: o
ORMV: 2



Truth seeker. Wanna be free? Fight for freedom!




Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 24
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Pon 23 Maj 2011 - 17:54

Debelo uro je rabil, da se je uspešno spustil do koliko toliko ravnega terena. Tamkaj si je škrat privoščil ponovno rahel oddih in osvežitev ob sotočju rek. Preostanek čutare je zlil nazaj v vodo in jo napolnil z novo, hladno tekočino. Če je že moral zbirati si je namreč po grlu vseeno raje spustil nekaj ledenega kakor toplega. Tristo kosmatih koz, saj je vendar tudi pivo boljše mrzlo! Nagubanega obraza in z dlanjo pred očmi se je pogled zazrl proti nebu. Sonce se je že sedaj kar dobro dvignilo in samozavestno zaplavalo med redke bele oblake. "Vsaj za nekaj so dobra drevesa." si je zamrmral, ko se je kapljica potu spustila po čelu in nagajivo obtičala na konici nosa. Med hojo je škrat nadležno stvar frcnila stran ter zadovoljen zakorakal v prve sence. "Kako že gre tista pesem?" Pospravil je sekiro na hrbet kar med pomikanjem naprej, saj je roke sedaj potreboval za odmikanje nadležnih vej ter grmičevja, ki ga je že izzivalo v daljavi. "Pod oknom sem stal, v dolino sem scal, ko rekla mi je, da najdaljšo brado imam. Nekaj takega?" Iznenada je nekje izza bojevnikovega hrbta priplaval tih glas, ki ga je nekje že slišal. 'Hej!Počakaj me!' Pri moji bradi, pa ja ni to gostilničarjeva hči? Presenečeno se je možicelj obrnil in kar malo razočarano zazrl proti izvoru besed. Ni bila namreč gostilničarjeva hčerka, kakor je sprva domneval, temveč neznanka od prej. "Kaj pa bi ta rada?" je zamrmral bolj sebi kakor komu drugemu. Že naslednji trenutek se je zadihana ženska zaustavila zraven male postave. Toliko besed je bilo zdrdranih naenkrat, da je škrata, ki ni bil vajen tolikega hitrega besedičenja, skorajda zabolela glava. Vse, kar mu je uspelo ujeti, je bilo 'Poglej … Pozn … starc … si …' Obraz se je nenadoma zmračil. Kdo pa je bila ta, da bo njemu govorila, da je star? Pri moji bradi, so nesramni te dvonožci! Tedaj je v njenih dlaneh opazil kruh, ki mu ga je ponujala. Sunkovito se je stegnil in pograbil ponujeno. Napravil je nekaj korakov naprej in si pri tem že pričel basati hrano v usta, da so mu drobtine padale v kosmati predel glave. Šele po nekaj metrih se je obrnil in kar z polnimi usti spregovoril. "Grmpš?" Ni počakal na odgovor temveč je raje pogumno zakorakal naprej ter izginil za prvimi drevesi. Sledil je potoku, ki je ne meneč se za okolico žuborel na desni strani gozdne poti.
Nazaj na vrh Go down
Belree
Moderator
Moderator
avatar

Female Prispevkov : 2622
Starost : 20
Lokacija : Lossernach
Geslo : If you speak not, you cannot speak evil.
Registracija : 27/12/2010

Statistika
Status: Morilka
Denar: 40.750

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Tor 24 Maj 2011 - 14:20

Belree je začudeno pogledala škrata, ki se je začel basati s ponujeno hrano. Doma so jo vedno učili, da mora jesti lepo in malo, zato je bila ob škratovem nažiranju precej zgrožena. Zaradi zgražanja je čisto spregledala, da se je škrat začel premikati. Da ne stoji več ob njej je opazila šele, ko se je kar nekaj korakov naprej obrnil in jo s polnimi usti nekaj vprašal. »Hm?« je zmedena vprašala ob čudni besedi. Ker njen novi sopotnik ni počakal na odgovor, je njegovo vprašanje razumela kot povabilo, da se mu pridruži na poti. Še vedno rahlo zadihana se je pognala naprej in ga kmalu dohitela. Zakorakala sta med prva drevesa in kaj kmalu sta se znašla ob potočku, katerega toku sta sledila. Čeprav je bila uradno še vedno zima, pa je po nekaj urah hoje v tišini Belree postalo vroče, pa tudi žejna je bila. Od strani je pogledala škrata, ki se je zdel povsem zatopljen v svojem misli. Očitno ga tišina ni motila, ker je Bel ustrezalo. V tem delu Foresta je bila prvič, zato si je radovedno in navdušeno ogledovala pokrajino. Podnebje je bilo toplejše kot v Beleriandu in njegovi okolici, zato je tukaj raslo več zanimivih grmov, rož in dreves. Za razliko od večine temnostrancev je imela Bel naravo rada. Sicer so ji bile všeč tudi pečine in plaže, ki so obdajale domače mesto, in puščavo, ki je obdajala Min-Rimmon, a ta listnati gozd je bil drugačen, neznan. Prisluhnila je zvoku potočka, ki se je pretakal zraven nje in njenega novega znanca. Med nežno šumenje je vsake toliko zarezal zvok ptičjega petja. Po še nekaj hoje se je Belree le opogumila in nagovorila novega znanca:«Kako si že rekel, da ti je ime?« V resnici je vedela, da se ni predstavil, a je to gladko zamolčala. »Jaz sem Belree,« se je še dopolnila, čeprav se je škratu predstavila že včeraj. »Mimogrede,« je še dejala »Ali tudi ti potuješ proti sotočju rek?«

_________________



Moč: 2
Spretnost: 3
Hitrost: 2
Inteligenca: 2
Spomin: 1
Motivacija:  o
Zbranost: 2
Iznajdljivost: o
ORMV: 2



Truth seeker. Wanna be free? Fight for freedom!




Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 24
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Tor 24 Maj 2011 - 16:49

V tišini je škrat v težkem oklepu racal naprej, z hrano v ustih in delčkih tudi po bradi. Kdor bi ga na hitro pogledal bi si celo lahko mislil, da gre za zelo pritlikavega starca človeška rase. Toda če bi si upal to povedati na glas je pa že druga zgodba, prepolna nasilja in kletvi za ta forum. Tako lahko napišem, da je Tronir ne ozirajoč se na mladenko korakal naprej. Ni se zmenil za sonce, ki je brez milosti segrevalo vse, kar se je dalo segrevati. Niti malo mu namreč, kakor vsakemu težkemu pešaku, ni bil všeč gozd. Od kjerkoli bi lahko morebitni sovražnik napadel tako, da je moral biti nenehno napet in na preži. Oh, kako zelo je mali mož že pogrešal svojo rojstno ledeno deželo, kjer mu ni bilo nikoli vroče in kjer je bilo vse tako lepo odeto v bele barve. Pri moji bradi, da bi rad bil kar se da hitro spet v domači koči! Podzavestno je možicelj še celo malo pospešil korak kakor, da se mu zamišljeno skriva za prvim ovinkom.
Ravno je razmišljal, če bi se vendarle ustavil, ko ga je zmotil nek zvok, sumljivo podoben besedam. Povsem je že pozabil, da mu sledi tudi neznana ženska, ki ga je tedaj ogovorila. Kar rahlo je trznil in malo je zmanjkalo, da ni nagon po preživetju prevladal ter pograbil sekire in pokončal osebka. Tako pa se je brada samo rahlo premaknila v osvežujočem vetriču, ki je zapihal skozi deželo. Sunkovito se je škrat zaustavil, zasukal trup in se zazrl proti obrazu neznanke. Nič ni odgovoril temveč je nekaj sekund samo buljil vanjo. Izpod košatih obrvi se ni dalo razbrati, kaj se mu mota po glavi. Uboj? Odstranitev? Ali pa morda pivo? Kdo bi vedel. In ker niti sam ni očitno vedel povsem natančno, je mali mož raje stopil s poti proti potoku. Korak ali dva stran od žuborenja vode. Usedel se je v senco nekega mogočnega hrasta, ki je tamkaj najverjetneje stal že nič koliko let, postavil sekiro na tla med iztegnjene noge in prepletene dlani na vrh držala. Na roke je naslonil brado in se ponovno zazrl v neznanko, ki se je predstavila kakor Belree. Z globokim glasom, prav škratjim, je spregovoril. "Sploh še nisem povedal, kako mi je ime." Stegnil se je proti mehu z vodo in ga rahlo nagnil, da je stekla tekočina po grlu. Nekaj kapljic je ušlo na prostost in se kakor ubežniki spustilo po obrazu. Toda kaj, ko so se kmalu zaustavile v kosmati pregradi, ki jih je ločila od tal. Šele, ko se je dodobra odžejal, je svoj pogled ponovno uprl proti »sopotnici«. "Tronir. Boš?" Ponudil ji je svojo pijačo. Ko je meh ponovno pospravil se je zamislil še o zadnjem vprašanju, ki mu ga je zastavila. O potujem. Marsikam potujem, pri moji bradi! Toda mišljenega ni izrekel na glas, temveč je raje odgovoril bolj diplomatsko. "Mogoče. Ti?"
Nazaj na vrh Go down
Tronir
Škrat
Škrat
avatar

Male Prispevkov : 5111
Starost : 24
Lokacija : Lahkih nog in težke sekire naokrog
Geslo : Hec mora bit! :D
Registracija : 17/06/2010

Statistika
Status: Vojskovodja
Denar: 10.440

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Ned 29 Maj 2011 - 19:03

In spet je škrat samo stopicljal ob tekoči vodi. Kdo bi vedel kam je deklina ponovno izginila. Toda tako je bilo malemu možu še bolje, kajti raje kakor v družbi je potoval sam. Vsaj slišim svoje misli. Ptice so go mimogrede opazovale z vej med žvrgolenjem svojih pesmi, ne vedoč ali naj neznanemu dvonogemu bitju, ki je spuščalo od sebe čudne zvoke, zaupajo ali ne. Vendar je ravno zvok oklepa bil poglavitni razlog, zaradi katerega so se gozdne živali ognile popotniku. Oči so izpod košatih obrvi, ki so se bohotile na obrazu, opazovale gibanje pripekajočega sonca, ki je počasi potovalo po nebu. Za tekočino bojevnika ni skrbelo, kajti ob sebi jo je imel toliko, da je ne bi moral najverjetneje v vsem svojem življenju popiti toliko. Hrana, no, ta je že bila malo težje dostopna. Toda z iznajdljivostjo se je dalo doseči marsikaj, med drugim tudi uloviti svoj obrok. Tako je bila tudi ta skrb odpravljena. Edina misel, ki je tedaj še mučila bojevnika, so bile nedavno sanjane sanje, ki so se mu spet prikradle v glavo. Kdo je bil tisti? Mar mi bogovi, pri moji bradi, kaj želijo sporočiti? Takšna in še mnoga podobna ter manj podobna vprašanja so se mu klatila po možganih. Razmišljanje ga je privedlo tako zelo daleč, da sploh ni opazil, da se bo velika ognjena krogla kaj kmalu spustila v spanec ter prepustila vladavino bledi sestri luni. Škratji pogled se je tako z neba preusmeril na pot ob potoku, ki se je vila naprej. Presenečeno je Tronir nenadoma v daljavi ugledal nekakšno svetlikanje. "Naj mi sekira postane topa!" je kar rahlo presenečeno kriknil, ne vedoč povsem točno, ali se ni morebiti polotila sončarica. Toda vedel je zagotovo, da mu radovednost ne bo dala miru in preprosto mora stopiti bližje. Z vsakim korakom je čutil v sebi večjo toplino, ki ga je vabila v mamljivi spanec. Vendar bojevnik, kakršen je bil, ni in ni želel popustiti neznani moči. Končno se je z poslednjimi atomi energije mali mož skorajda priplazil do svetlobe, ki se je izkazala za cesto. "Kaj za …" je bilo vse, kar mu je uspelo izdaviti iz sebe, preden je kar tamkaj napol v gozdu, napol na poti zaspal. Skorajda prisegel bi lahko tedaj Tronir, da je v daljavi ugledal nekakšne postave, preden ga je zaobjela črnina.

((se nadaljuje tukaj))
Nazaj na vrh Go down
Abella
Čarovnica
Čarovnica
avatar

Female Prispevkov : 97
Starost : 23
Geslo : Never be the same, you can be better!
Registracija : 30/12/2008

Statistika
Status: Berač
Denar: 11.100

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   Pet 29 Jul 2011 - 14:18

Abella je vsa vesela prikorakala do sotočja rek. Nikoli v življenju še ni videla treh rek kako se zlivajo v eno. Po mehki travi je stopala previdno, saj se je bala, da bi jo kdo presenetil in napadel. Čudno ji je bilo, ker si v glavi ni domišljala ničesar iz preteklosti in to ji je nekako dobro delo. A vendar ko je stopila do vode in v njem zagledala znan obraz, ki je bil seveda njen, je ona občutila osamljenost in spet se ji je v mislih prikazal boj med čarovnicami. Zajokala je, saj ni vedela kdaj se bodo njeni spomini in more končale. A roke je pomočila v reko in si omila obaz, ni bilo videti da joka, saj je tudi nehala, vendar grenka sovza ji je še vedno čarala osamljenost na njeni majici, ki jo je prepojila voda... Vstala je se zazrla v nebo in se odpravila nazaj po poti, po kateri je prišla.
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Sotočje rek   

Nazaj na vrh Go down
 
Sotočje rek
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
RPG Forest :: Vilinska mesta in zbirališča :: Podeželje-
Pojdi na: