Tamkaj, kjer se zaključi ena izmed najmanjših in najbolj umazanih ulic mesta, se nahaja majhno, zapuščeno dvorišče, ki ga s treh strani obdajajo poslopja velikih hiš, katere strehe se srečujejo skorajda na sredini dvorišča in ga tako varujejo pred padavinami. Vsak okna hiš, ki zrejo proti dvorišču so majhna in tako črna, da se skoznje ne vidi praktično nič. Te razmere nudijo možnost za začasno bivanje v tem umazanem predelu, ki si ga je izbral tudi potujoči starec in se udomačil na eni izmed redkih trhlih klopi na tem mračnem mestu. Tukaj ima mir in samoto, ki jo vselej potrebuje, če pa na njegovo ozemlje po naključju pritava kakšna manj zaželena oseba, se hitro znajde v primežu starčevih urokov in kmalu iz njej neznanega razloga odide od tod.