Neimenovana

Čez Vilinsko podeželje se vije osamljena in zaraščena sprehajalna pot. Ob njej stojijo lepe, kovinske klopce barvane na bele, čeprav se posod barva zmerno do zelo lušči. Klopce so razporejene v enakomernih razmakih, med vsako pa je svetilka, ki meče toplo rumeno svetloba. Proti koncu poti je še ena klopca. Ta je vidno bolj zdelana, zaraščena. Polna je vrezanin in vsa je popisana tako, da se sploh več ne da razločiti prvotne barve. Poleg klopce prav tako stoji lučka, za klopca pa votlo drevo. Kot že mnogim pred njo ta klopca za Leanne pomeni dom. Ko jo bo zapustila, bo na njej lepo vidno tudi njeno ime.

V votlem drevesu poleg klopce Leanna hrani vse svoje imetje, na srečo nihče ne gleda v votla drevesa.