Eärédienina palača

Merenwen je stopala sem ter tja po svoji spalnici. Komaj je čakala, da pride njena polsestra Nellas. Če naj bi prišel kdo drug bi bila verjetno tam, kjer je zmeraj bila. Zunaj bi sedela na klopi in brala knjigo. Vendar je bila Nellas nekaj posebnega, saj ni bila zelo družabna in se ni veliko zabavala, če je bila med drugimi. Vendar se je Merenwen zmeraj tako zabavala, ko je Nellas prišla k njej na obisk. Slišala je da je nekaj zaškripalo. Vedela je, da tak zvok nastane vedno, ko nekdo odpre velika vrata. "Upam, da je Nellas" si je rekla hitro pogledala skozi svoje okno, ki je gledalo na vrt nato pa stekla po kratkem hodniku, vendar jo je zelo ovirala obleko zato je bila počasnejša, kot ponavadi. Nato je čez manjšo dvorano do Velikih vrat. Tako se je namreč reklo vhodu v grad.

Nellas je vstopila v merenwenino palačo. Na hitro se je ozrla po dvorani v katero je prišla skozi velika vrata, nato pa je pritekla Merenwen. Obe sta se zelo razveselili ter se močno objeli.

Merenwen se kar ni znala nehati smejati, tako je bila vesela. Videla je, da je bilo z Nellas isto. Končno sta se nehali smejati. Merenwen je rekla: "Ti razkažem dvorec Nellas. Mogoče si od zadnjič že pozabila kakšen je? Nujno ti moram pokazati svojo sobo" Tako lepa je. Malo sem jo spremenila. Zdaj se v njej počutim, kot bi bila v gozdu." Nato je počakala na Nellasin odgovor.

Nellas je dejala:"Da pojdiva...Mogoče mi bo zelo všeč ter se bom odločila da bi tudi jaz tako pobarvala sobo...Mogoče, pridi pojdiva".Prijeli sta se za roke ter poskakovali do Merenwenine sobe...Ko sta prišli do sobe in sta vstopili je Nellas zastal dih..."Ojoj kako lepa soba" sem rekla... Mogoče pa jo bom pobarvala z magijo...Seveda raje jo bom z magijo ker drugače se bom gotovo kaj zmotila...Vendar nekaj pride še prej..."Oglejva si tvoj vrt in se pogovarjajva z rožami" sem rekla.Odšli sva na vrt.

"No potem pa pride" je Merenwen veselo odgovorila Nellas. Nato sta šli do Merenwenine sobe. Najprej sta šli čez dvorano in skozi vrata v hodnik. Tam sta nekaj časa hodili. Šli sta mimo veliko vrat. Bilo je zelo zapleteno. "Če ne bi bilo mene bi se verjetno Nellas zgubila" si je mislila Merenwen. Naposled sta prišli do manjših vrat. Narejena so bila iz hrastovega lesa. Na njej je bil izrezljan hrast nad njim pa zvezda.

Ko sta vstopili je Merenwen zastal dih. Čeprav je sobo že videla jo je vedno znova presenečala. Soba je bila pobarvana zeleno in na tleh so bile zelene preproge, ki so bile potresene z listi. Na stenah so bila narisana drevesa in rože pri tleh. Postelja je bila ogromna prekrita z zeleno posteljnino narejena in temnega lesa. Nad njo je bil vpodobljen ogromen list na njem pa bel metulj. "Seveda pojdiva na vrt." je Merenwen odvrnila Nellas.
"Se znaš pogovarjati z rožami? Nisem vedela. Tega daru sem si jaz zmeraj želela" je še pripomnila. Nato je prijela nelas za roko in jo povedla po hodnikih do izhoda. Prišli sta na vrt.