5 besedna zgodba

Noč se je že bližala in bilo je zelo temno. Vsepovsod, kamor je segel pogled, je rasla trava. Vijolična krava, obkrožena z njej podložno vojsko je začela izdelovati čokolado, ko je ugotovila, da so cene znižale in da je bankrotirala. Zavoljo tega je zblaznela in pojedla vso čokolado. Zredila se je za 0,5 kg zaradi udarnega sunka atomske bombe, ki je pretresla cel Las Vegas. In uničila Japonsko. Te bombe so smrdele tako zelo, da so se pritožile kanalizacijske podgane. Vendar pa njihovih pritožb ni upošteval sindikat, tako da je ena izmed obupanih podgan izumila atomsko bombo druge generacije. Ki je delovala na prav poseben način - izbruhnila je živobarvne plamene. Ko je vijolično kravo zašraufalo v črno luknjo, je vzela droge, si v zadnjem trenutki premislila in vzela dvojni odmerek, namesto da bi odigrala dve partiji šaha s svojim dolgo izgubljenim potrebnim bikom bele barve z možgani na forenzikovi mizi. Ki si je na svoj kožuh dal brisačo. Ko je začel umivati svojo zadnjico, ga je je stresla elektrika, da so mu dlake zgorele. Ker je bil nepopravljiv verski fanatik, je žive zažgal vse forestške čarovnice. Le-te so nato vstale kot smrdljivi počasni zombiji in so začele iskati svoje leteče metle, ki so tekom stoletij dobile številne moderne posodobitve, kot je raketoplan, rastlinjak in rotor. Da ne pozabimo seveda kuhalnih metel in drugih vrst kuhalnic. No, vrnimo se torej nazaj na kuhinjsko opremo. Imeli so ,seveda povsem razumljivo, še kaj drugega kot likalnik in štedilnik. Pa pustimo te ženske reči in pojdimo na obdukcijo živega slona, ki se je znašel po nekem čudnem naključju na nepravem mesto ob nepravem času in zdaj umira na Adminkini satanistični poroki, kjer so tako jedli slonje meso in pili kri ubogega reveža, ki je prosil Adminko za roko. Ime mu je bilo Alaphos, njej pa so odrezali jezik in jo zažgali na grmadi, ker se jim je zdelo to edino in samo tako prav. Poroka je zavoljo vseh zbranih mrličev bila odpovedana in prepovedana. A ker je bil Alaphos krepak deček, star rosnih 45, pardon okoli 160 let, je končno napočil čas, da izgubi boj z ognjem v steklenici. Kot blisk se je flaša šnopca porazgubila v džinovem želodcu, ki je bil pijan hitreje kot je zgorela upepeljena nevesta. V pijanosti je pojedel novega Tendrasovega konja in še njegovega ptiča, ki je nespametno letal okoli prav tako pojedenega Tendrasa. Oh, kakšna pojedina je bila serija mastne hrane. Saj so želeli še naprej kidati čreva, ampak jih je napadla skupina, ki se je borila za pravice žalostno umrlih črevesnih bakterij. Slon je tedaj popolnoma prešel v ekstazo, ki jo je dosegel med lovom na zadnjega škrata. Ubogi bradatež je zaman bežal dokler se ni obrnil in se podelal v hlače. Tronir, sedaj s prijetno toplimi bregešami je tekal naprej kot bi imel slona za petami, kar je bilo popolnoma resnično. Slon se že leta ni tako prdel kakor je tedaj na ključnem ovinku izpraznil svoje črevesje. Človek bi pošteno mislil, da usoda ni hotela, da danes sploh še kdo v miru dela pol škrate, pol slone. Ah, kakšne čudne reči pa delajo škratje in sloni za praktično nično nagrado v primerjavi z odpuljenimi polvilini, ki svojih lastnih čevljev ne ločijo od svoje precenjene večerje. A vseeno, vrnimo se na glavno temo. Čokolada je res okusna stvar. Dokler je ne poješ preveč. To je na lastni koži tudi neki naključni mimoidoči znanec škrata Tronirja, ki je na misiji, da izpaši zadnjice vsem Forestčanskim krvoločnim konjem, pa tudi vsem, ki zanemarjajo RPG Eragon. Seveda mu to ni uspelo, ker nima srca tepsti živali, vendar pa je dober hobi jezditi na njih, kar ubogemu slonu povzroča manjvrednostni kompleks, ki ga preganja s pomočjo pivcev, ki so bili na čudno razporejenih krajih po deželi tej svobodni. Tako se je ta osebek na katerega smo že pozabili v naši divji ekstazi polni rock glasbe, ki boža naše vzradoščene notranje organe in nas obliva z nebeško milino zatekel v zavetje prazne hiše. Tamkaj je prijel v roke hibrid med žaromečem in kuhinjsko krpo, saj se je odločil da bo zavladal vsemu svetu, ki se je nahajal v soseski in soteski že omenjenega Tronija. Ni pa pričakoval, da ga bo napadel užaloščeni, upijanjeni slon, ki mu ni uspelo slediti zahajajoči zvezdi in je zdaj na veliko spammal po forumu, namesto, da bi šel spat. Oh, kakšne težave z jetri in z jetrno pašteto imajo tisti, ki ne zaužijejo zadosti škratjih črevc. Ali pa slonjih bedrc, ki so najboljša surova? Ali pa bi začeli znova? On je človek drugačnega kova, ki raje prekuje staro, kot ima v omari nove reči. Neko čarovnico pa je zamikalo, da bi zamenjala ime. Lyan, ki je ugotovila, da so grške črke preveč iz mode in zdaj se imenuje Micka. Micka je v bistvu okrajšava za Županovo Micko, ki jo je ustvaril Anton Tomaž Linhart, katerega ime je tudi iz sosednje gostilne, kjer so nastala imena vseh slavnih Slovencev, pa še marisikaterega domačega ljubljenčka, ki so bili ponavadi imenovani po različnih znamkah alkohola iz drugega letnika akademija za pivovarstvo Foresta. Ste kdaj razmišlali kaj bi bil najlepši zaključek te zgodbe? Ne, zakaj bi zaključevali, če otrokom pomeni toliko sladke radosti. Prave besede pravega strokovnjaka za pridobivanje otrok za svoje mračne zaključke so :"Resno, ljudstvo, dovolj." Vendar kaj, ko se v mini krilcu ni ravno počutil premalo samozavestnega, da bi prenehal predavati na univerzi varjenja piva. Oh, kakšna sanjska služba je ustvarjati grenko opojnost v piksnah! Vsak pravi škrati hoče to! In zna prav napisat škrat! Ah, spet te tiskarski škratje. Ane, kako nam kradejo j-je! No, pa se vrnimo k pomembnosti slovnice, piva in izobrazbe - da ne pozabimo bogega slon, Tronirja, ki mu grozi poguba, ko še zmeraj čaka na resnično dekle, ne pa na nekakšne lažne tigrice tamkaj v globinah interneta, ki so seveda veliko prezakomplicirane za navadne smrtnike in večino škratov. A ker so pač čudna pota gospodova, ki je oče vseh škratov, so tudi takšna dejanja povsem mogoča in pogojena le z vzhajanjem romantično krvave lune v slonovem aktu samomora iz zasede, ki je bila pod posteljo. Mesečna kri je obarvala rjuhe v čudne odtenke, ki jih lahko naslika le barva na prosojnem steklu slikana s posebnim čopičem iz dlak srebrnega slona. Tedaj pa na sceno uleti vsa besna adminska srenja in pomoče vse pisce v RPG. In vsi, ki se jim imajo namen upirati bodo poslani v kontracepcijska taborišča, kjer bodo žgečkani do prebridke reinkarnacije

Noč se je že bližala in bilo je zelo temno. Vsepovsod, kamor je segel pogled, je rasla trava. Vijolična krava, obkrožena z njej podložno vojsko je začela izdelovati čokolado, ko je ugotovila, da so cene znižale in da je bankrotirala. Zavoljo tega je zblaznela in pojedla vso čokolado. Zredila se je za 0,5 kg zaradi udarnega sunka atomske bombe, ki je pretresla cel Las Vegas. In uničila Japonsko. Te bombe so smrdele tako zelo, da so se pritožile kanalizacijske podgane. Vendar pa njihovih pritožb ni upošteval sindikat, tako da je ena izmed obupanih podgan izumila atomsko bombo druge generacije. Ki je delovala na prav poseben način - izbruhnila je živobarvne plamene. Ko je vijolično kravo zašraufalo v črno luknjo, je vzela droge, si v zadnjem trenutki premislila in vzela dvojni odmerek, namesto da bi odigrala dve partiji šaha s svojim dolgo izgubljenim potrebnim bikom bele barve z možgani na forenzikovi mizi. Ki si je na svoj kožuh dal brisačo. Ko je začel umivati svojo zadnjico, ga je je stresla elektrika, da so mu dlake zgorele. Ker je bil nepopravljiv verski fanatik, je žive zažgal vse forestške čarovnice. Le-te so nato vstale kot smrdljivi počasni zombiji in so začele iskati svoje leteče metle, ki so tekom stoletij dobile številne moderne posodobitve, kot je raketoplan, rastlinjak in rotor. Da ne pozabimo seveda kuhalnih metel in drugih vrst kuhalnic. No, vrnimo se torej nazaj na kuhinjsko opremo. Imeli so ,seveda povsem razumljivo, še kaj drugega kot likalnik in štedilnik. Pa pustimo te ženske reči in pojdimo na obdukcijo živega slona, ki se je znašel po nekem čudnem naključju na nepravem mesto ob nepravem času in zdaj umira na Adminkini satanistični poroki, kjer so tako jedli slonje meso in pili kri ubogega reveža, ki je prosil Adminko za roko. Ime mu je bilo Alaphos, njej pa so odrezali jezik in jo zažgali na grmadi, ker se jim je zdelo to edino in samo tako prav. Poroka je zavoljo vseh zbranih mrličev bila odpovedana in prepovedana. A ker je bil Alaphos krepak deček, star rosnih 45, pardon okoli 160 let, je končno napočil čas, da izgubi boj z ognjem v steklenici. Kot blisk se je flaša šnopca porazgubila v džinovem želodcu, ki je bil pijan hitreje kot je zgorela upepeljena nevesta. V pijanosti je pojedel novega Tendrasovega konja in še njegovega ptiča, ki je nespametno letal okoli prav tako pojedenega Tendrasa. Oh, kakšna pojedina je bila serija mastne hrane. Saj so želeli še naprej kidati čreva, ampak jih je napadla skupina, ki se je borila za pravice žalostno umrlih črevesnih bakterij. Slon je tedaj popolnoma prešel v ekstazo, ki jo je dosegel med lovom na zadnjega škrata. Ubogi bradatež je zaman bežal dokler se ni obrnil in se podelal v hlače. Tronir, sedaj s prijetno toplimi bregešami je tekal naprej kot bi imel slona za petami, kar je bilo popolnoma resnično. Slon se že leta ni tako prdel kakor je tedaj na ključnem ovinku izpraznil svoje črevesje. Človek bi pošteno mislil, da usoda ni hotela, da danes sploh še kdo v miru dela pol škrate, pol slone. Ah, kakšne čudne reči pa delajo škratje in sloni za praktično nično nagrado v primerjavi z odpuljenimi polvilini, ki svojih lastnih čevljev ne ločijo od svoje precenjene večerje. A vseeno, vrnimo se na glavno temo. Čokolada je res okusna stvar. Dokler je ne poješ preveč. To je na lastni koži tudi neki naključni mimoidoči znanec škrata Tronirja, ki je na misiji, da izpaši zadnjice vsem Forestčanskim krvoločnim konjem, pa tudi vsem, ki zanemarjajo RPG Eragon. Seveda mu to ni uspelo, ker nima srca tepsti živali, vendar pa je dober hobi jezditi na njih, kar ubogemu slonu povzroča manjvrednostni kompleks, ki ga preganja s pomočjo pivcev, ki so bili na čudno razporejenih krajih po deželi tej svobodni. Tako se je ta osebek na katerega smo že pozabili v naši divji ekstazi polni rock glasbe, ki boža naše vzradoščene notranje organe in nas obliva z nebeško milino zatekel v zavetje prazne hiše. Tamkaj je prijel v roke hibrid med žaromečem in kuhinjsko krpo, saj se je odločil da bo zavladal vsemu svetu, ki se je nahajal v soseski in soteski že omenjenega Tronija. Ni pa pričakoval, da ga bo napadel užaloščeni, upijanjeni slon, ki mu ni uspelo slediti zahajajoči zvezdi in je zdaj na veliko spammal po forumu, namesto, da bi šel spat. Oh, kakšne težave z jetri in z jetrno pašteto imajo tisti, ki ne zaužijejo zadosti škratjih črevc. Ali pa slonjih bedrc, ki so najboljša surova? Ali pa bi začeli znova? On je človek drugačnega kova, ki raje prekuje staro, kot ima v omari nove reči. Neko čarovnico pa je zamikalo, da bi zamenjala ime. Lyan, ki je ugotovila, da so grške črke preveč iz mode in zdaj se imenuje Micka. Micka je v bistvu okrajšava za Županovo Micko, ki jo je ustvaril Anton Tomaž Linhart, katerega ime je tudi iz sosednje gostilne, kjer so nastala imena vseh slavnih Slovencev, pa še marisikaterega domačega ljubljenčka, ki so bili ponavadi imenovani po različnih znamkah alkohola iz drugega letnika akademija za pivovarstvo Foresta. Ste kdaj razmišlali kaj bi bil najlepši zaključek te zgodbe? Ne, zakaj bi zaključevali, če otrokom pomeni toliko sladke radosti. Prave besede pravega strokovnjaka za pridobivanje otrok za svoje mračne zaključke so :"Resno, ljudstvo, dovolj." Vendar kaj, ko se v mini krilcu ni ravno počutil premalo samozavestnega, da bi prenehal predavati na univerzi varjenja piva. Oh, kakšna sanjska služba je ustvarjati grenko opojnost v piksnah! Vsak pravi škrati hoče to! In zna prav napisat škrat! Ah, spet te tiskarski škratje. Ane, kako nam kradejo j-je! No, pa se vrnimo k pomembnosti slovnice, piva in izobrazbe - da ne pozabimo bogega slon, Tronirja, ki mu grozi poguba, ko še zmeraj čaka na resnično dekle, ne pa na nekakšne lažne tigrice tamkaj v globinah interneta, ki so seveda veliko prezakomplicirane za navadne smrtnike in večino škratov. A ker so pač čudna pota gospodova, ki je oče vseh škratov, so tudi takšna dejanja povsem mogoča in pogojena le z vzhajanjem romantično krvave lune v slonovem aktu samomora iz zasede, ki je bila pod posteljo. Mesečna kri je obarvala rjuhe v čudne odtenke, ki jih lahko naslika le barva na prosojnem steklu slikana s posebnim čopičem iz dlak srebrnega slona. Tedaj pa na sceno uleti vsa besna adminska srenja in pomoče vse pisce v RPG. In vsi, ki se jim imajo namen upirati bodo poslani v kontracepcijska taborišča, kjer bodo žgečkani do prebridke reinkarnacije v obliki že davno zgnitega

Noč se je že bližala in bilo je zelo temno. Vsepovsod, kamor je segel pogled, je rasla trava. Vijolična krava, obkrožena z njej podložno vojsko je začela izdelovati čokolado, ko je ugotovila, da so cene znižale in da je bankrotirala. Zavoljo tega je zblaznela in pojedla vso čokolado. Zredila se je za 0,5 kg zaradi udarnega sunka atomske bombe, ki je pretresla cel Las Vegas. In uničila Japonsko. Te bombe so smrdele tako zelo, da so se pritožile kanalizacijske podgane. Vendar pa njihovih pritožb ni upošteval sindikat, tako da je ena izmed obupanih podgan izumila atomsko bombo druge generacije. Ki je delovala na prav poseben način - izbruhnila je živobarvne plamene. Ko je vijolično kravo zašraufalo v črno luknjo, je vzela droge, si v zadnjem trenutki premislila in vzela dvojni odmerek, namesto da bi odigrala dve partiji šaha s svojim dolgo izgubljenim potrebnim bikom bele barve z možgani na forenzikovi mizi. Ki si je na svoj kožuh dal brisačo. Ko je začel umivati svojo zadnjico, ga je je stresla elektrika, da so mu dlake zgorele. Ker je bil nepopravljiv verski fanatik, je žive zažgal vse forestške čarovnice. Le-te so nato vstale kot smrdljivi počasni zombiji in so začele iskati svoje leteče metle, ki so tekom stoletij dobile številne moderne posodobitve, kot je raketoplan, rastlinjak in rotor. Da ne pozabimo seveda kuhalnih metel in drugih vrst kuhalnic. No, vrnimo se torej nazaj na kuhinjsko opremo. Imeli so ,seveda povsem razumljivo, še kaj drugega kot likalnik in štedilnik. Pa pustimo te ženske reči in pojdimo na obdukcijo živega slona, ki se je znašel po nekem čudnem naključju na nepravem mesto ob nepravem času in zdaj umira na Adminkini satanistični poroki, kjer so tako jedli slonje meso in pili kri ubogega reveža, ki je prosil Adminko za roko. Ime mu je bilo Alaphos, njej pa so odrezali jezik in jo zažgali na grmadi, ker se jim je zdelo to edino in samo tako prav. Poroka je zavoljo vseh zbranih mrličev bila odpovedana in prepovedana. A ker je bil Alaphos krepak deček, star rosnih 45, pardon okoli 160 let, je končno napočil čas, da izgubi boj z ognjem v steklenici. Kot blisk se je flaša šnopca porazgubila v džinovem želodcu, ki je bil pijan hitreje kot je zgorela upepeljena nevesta. V pijanosti je pojedel novega Tendrasovega konja in še njegovega ptiča, ki je nespametno letal okoli prav tako pojedenega Tendrasa. Oh, kakšna pojedina je bila serija mastne hrane. Saj so želeli še naprej kidati čreva, ampak jih je napadla skupina, ki se je borila za pravice žalostno umrlih črevesnih bakterij. Slon je tedaj popolnoma prešel v ekstazo, ki jo je dosegel med lovom na zadnjega škrata. Ubogi bradatež je zaman bežal dokler se ni obrnil in se podelal v hlače. Tronir, sedaj s prijetno toplimi bregešami je tekal naprej kot bi imel slona za petami, kar je bilo popolnoma resnično. Slon se že leta ni tako prdel kakor je tedaj na ključnem ovinku izpraznil svoje črevesje. Človek bi pošteno mislil, da usoda ni hotela, da danes sploh še kdo v miru dela pol škrate, pol slone. Ah, kakšne čudne reči pa delajo škratje in sloni za praktično nično nagrado v primerjavi z odpuljenimi polvilini, ki svojih lastnih čevljev ne ločijo od svoje precenjene večerje. A vseeno, vrnimo se na glavno temo. Čokolada je res okusna stvar. Dokler je ne poješ preveč. To je na lastni koži tudi neki naključni mimoidoči znanec škrata Tronirja, ki je na misiji, da izpaši zadnjice vsem Forestčanskim krvoločnim konjem, pa tudi vsem, ki zanemarjajo RPG Eragon. Seveda mu to ni uspelo, ker nima srca tepsti živali, vendar pa je dober hobi jezditi na njih, kar ubogemu slonu povzroča manjvrednostni kompleks, ki ga preganja s pomočjo pivcev, ki so bili na čudno razporejenih krajih po deželi tej svobodni. Tako se je ta osebek na katerega smo že pozabili v naši divji ekstazi polni rock glasbe, ki boža naše vzradoščene notranje organe in nas obliva z nebeško milino zatekel v zavetje prazne hiše. Tamkaj je prijel v roke hibrid med žaromečem in kuhinjsko krpo, saj se je odločil da bo zavladal vsemu svetu, ki se je nahajal v soseski in soteski že omenjenega Tronija. Ni pa pričakoval, da ga bo napadel užaloščeni, upijanjeni slon, ki mu ni uspelo slediti zahajajoči zvezdi in je zdaj na veliko spammal po forumu, namesto, da bi šel spat. Oh, kakšne težave z jetri in z jetrno pašteto imajo tisti, ki ne zaužijejo zadosti škratjih črevc. Ali pa slonjih bedrc, ki so najboljša surova? Ali pa bi začeli znova? On je človek drugačnega kova, ki raje prekuje staro, kot ima v omari nove reči. Neko čarovnico pa je zamikalo, da bi zamenjala ime. Lyan, ki je ugotovila, da so grške črke preveč iz mode in zdaj se imenuje Micka. Micka je v bistvu okrajšava za Županovo Micko, ki jo je ustvaril Anton Tomaž Linhart, katerega ime je tudi iz sosednje gostilne, kjer so nastala imena vseh slavnih Slovencev, pa še marisikaterega domačega ljubljenčka, ki so bili ponavadi imenovani po različnih znamkah alkohola iz drugega letnika akademija za pivovarstvo Foresta. Ste kdaj razmišlali kaj bi bil najlepši zaključek te zgodbe? Ne, zakaj bi zaključevali, če otrokom pomeni toliko sladke radosti. Prave besede pravega strokovnjaka za pridobivanje otrok za svoje mračne zaključke so :"Resno, ljudstvo, dovolj." Vendar kaj, ko se v mini krilcu ni ravno počutil premalo samozavestnega, da bi prenehal predavati na univerzi varjenja piva. Oh, kakšna sanjska služba je ustvarjati grenko opojnost v piksnah! Vsak pravi škrati hoče to! In zna prav napisat škrat! Ah, spet te tiskarski škratje. Ane, kako nam kradejo j-je! No, pa se vrnimo k pomembnosti slovnice, piva in izobrazbe - da ne pozabimo bogega slon, Tronirja, ki mu grozi poguba, ko še zmeraj čaka na resnično dekle, ne pa na nekakšne lažne tigrice tamkaj v globinah interneta, ki so seveda veliko prezakomplicirane za navadne smrtnike in večino škratov. A ker so pač čudna pota gospodova, ki je oče vseh škratov, so tudi takšna dejanja povsem mogoča in pogojena le z vzhajanjem romantično krvave lune v slonovem aktu samomora iz zasede, ki je bila pod posteljo. Mesečna kri je obarvala rjuhe v čudne odtenke, ki jih lahko naslika le barva na prosojnem steklu slikana s posebnim čopičem iz dlak srebrnega slona. Tedaj pa na sceno uleti vsa besna adminska srenja in pomoče vse pisce v RPG. In vsi, ki se jim imajo namen upirati bodo poslani v kontracepcijska taborišča, kjer bodo žgečkani do prebridke reinkarnacije v obliki že davno zgnitega trupla poslednjega faraona v Egiptu.

Pa še prav imate. Pišite v RPG