Kako ste se znašli na Forestu?

No ajde, bom otvorila

Vse se je začelo nekega popoldneva, ko ji je Loki razlagal o RPG Eragonu. Šlo naj bi za zanimivo spletno stran, kjer si ustvaril svoj lik in ga povedel skozi življenje s pisanjem. Njegovo zgodbo si prepletel z liki drugih uporabnikov, vnesel tu ščepec ljubezni in tam ščepec sovraštva. V prostem delu foruma si lahko z drugimi uporabniki klepetal in se spoznaval, se šalil in načenjal resne debate. Lyan je stvar povsem prevzela in si je morala to stran ogledati tudi sama, in bila je navdušena nad tem, kar je odkrila. Kot bi trenil, je bila tudi sama uporabnica in se je hitro vključila v razburljivo nalogo ter potovala po Alagaësii skupaj z jahačicami zmajev in dragocenim jajcem. Čeprav ji je bilo na Eragonu všeč in so jo tam lepo sprejeli, pa mu je manjkal nek žar in domačnost.

In tako Ga je našla. Ždel je ob strani foruma, komaj kaj več kot le napis, pa vendar je bil. Bila je ljubezen na prvi klik, to ji je postalo jasno takoj, ko se je pred njo odprla stran, vsa v mili belini, z zasneženimi smrekami in prelepimi snežinkami. RPG Forest je bil čaroben in od njegove lepote so se Lyan v očeh nabrale solze. Potem, ko je premagala prvotno vznesenost, si je seveda vestno prebrala pravila in vse o magični deželi, ki je čakala, da jo potegne vase in povsem prevzame. Rodila se je Lyan Sanier, mogočna in pokvarjena Temna čarovnica, nič več kot beračica na ulicah Min-Rimmona. Kradla je, morila, potovala in tekmovala ter počasi lezla vedno višje na družbeni lestvici. Na Beleriandskem festivalu je med zapivanjem našla svojo davno izgubljeno polsestro, na konjski dirki spoznala vročekrvni sestrični, na tekmovanju v mučenju pa se neizmerno zabavala. Vendar je kmalu napočila velika vojna. Lyan je na začetku sicer aktivno sodelovala, vendar pa je kmalu poniknila neznano kam in vojna se je izbojevala brez nje. Celo leto nihče ni vedel, kam je izginila Min-Rimmonska princesa, raja pa je počasi pozabila njen obraz in spomini nanjo so zbledeli. In potem se je vrnila. Nekega dne se je enostavno prikazala v Skrivenčenem Hrastu, zahtevala pivo in pečenko, ob njenem boku pa je hodila tista strašljiva volkulja s srebrno dlako in medenimi očmi ter renčala na vsakega, ki se ji je postavil na pot. Že naslednji dan pa je z izposojenim čolničem in skoraj popolno neznanko plula proti legendarnemu Sumatolu, novim pustolovščinam naproti.

Tudi po vseh teh treh letih se Lyan še vedno natančno spominja tistega dne, ko je prvič uzrla Forestovo domačo stran. Vmes je prebila čas na neštetih drugih forumih in vodila brezštevilne like skozi življenje, vendar nič ni bilo zmožno prekašati peščene pokrajine ob domačem Min-Rimmonu in hladnega nasmeška Temne čarovnice tik pred ubojem. In tudi člani so jo po dolgi odsotnosti lepo sprejeli in skupaj se še danes trudijo, da RPG Forest nikoli ne bi izgubil tiste čarobnosti, ki je nekega usodnega 19. februarja Lyan omrežila in ji v srce zakoreninila globoko ljubezen.

Tatadadam! Cheesy fuŁ, ampak meni je ušeč

Lepa zgodbica =)
Pa glede na to, da je tole moj sedemtisoči (7000.!!) post, se bom še jst malo razpisala

Moje virtualno življenje se je začelo v veliki meri s stranjo Harry Potter Slovenija, ki jo žal ni več, kar je velika škoda. Takrat je bila to izjemno uspešna stran, prav tako njen forum in fanfiction (Bradavičarske pripovedke). Forum je bil sprva povsem navaden HP forum; razpravljali smo o knjigah, filmih in na splošno debatirali, dokler se ni tam pojavilo nekaj čudnega in neznanega: ustvarili so podforum RPG. Seveda sem se odločila sodelovati, ker me je zanimalo, o čem se gre, a bila sem zmedena in ni mi bilo prav jasno, kaj naj bi počela. Takrat je nastala Liana, prebivalka Pihpuffa - precej plitek lik, kot je za prve like običajno, a vseeno sem z njo rada pisala in - za razliko od večine - tudi vztrajala. Tam sem se naučila fines RPG-ja in ga držala pokonci, ko je skoraj propadel. Pozneje so ga prenovili in spet je oživel, jaz pa sem postala ena redkih, ki se je obdržala iz 'prvega obdobja' in zato (vsi smo začeli v 1. letniku) sem bila nenadoma 7. letnik, medtem ko so bili vsi ostali 3. ali 4. Na žalost mi ni uspelo končati čarovniške akademije, čeprav sem bila tik pred tem, kajti forum se je nekega nelepega dne preprosto zrušil iz meni neznanega vzroka - in pravljice je bilo konec.

No, vmes se je zgodilo še marsikaj; povsem po naključju sem našla RPG Eragon, ko je bil še na mojforum in se totalno navdušila nad njim. Tam sem pisala nekaj časa, nakar se je premaknil na forumotion in dobil tudi več članov. Med njimi je bila tudi Sienna s pravim imenom Julija, ki je bila zelo zagnana in je imela tudi veliko željo po lastnem forumu. Res je naredila forum, ga poimenovala Forest Way in zasnovala vsebino. Nekega lepega dne me je kliknila na Gmail klepetu, ker je ugotovila, da je adminstvo velik zalogaj za enega človeka ... In natipkala sem usodni da. 22. junija 2008 sem se tako pridružila forumu in ga začela urejati, popravljati razne zatipkane napake ter ga poskušala izboljšati na vseh nivojih. Forest mi je bil vedno všeč, ker je bil tak preprost, lep in ful zanimiv za eksperimentiranje. Člani so prihajali, odhajali, bili so vzponi in padci, ampak vse smo preživeli in živimo naprej. Zelo kmalu sem se zaljubila v forum in danes vem, da bom vztrajala tukaj ne glede na vse, tudi če ga bi vsi zapustili. Pa vem, da ga ne boste, ker ste super

Torej tako je bilo.
Bil je lep pomladni dan (ne, to ni komad od Nekažival&Neksadež) in jz sedim. Res. Sedim. In to za raunalnikom. Pa mam tam še ene 3000 uporabnikov za pregledat, updejtat pa to ... ja, tegobe praske oziroma šihta. Čik, kavica, spet sedim. Pa gledam jz to ikonco od mozzile, verzijo sem na žalost že pozabil, iz dna vreče brez dna mi je žal, ter se jo odločim kliknit. Uporablam jz nek spletni brskalnik, ki vsebuje dva oja, dva gja in en l pa ni to matkurja. No skratka, uporablam jz to in brskam za nekimi knjigami, po možnosti fantazijskimi. In odkrijem forum. Ktf je to? sm si mislu pa mau klikam naokrog. Pa sm odkriu forum palanin. Zakon ejga! Se registriram in ugotovim ... forum ne obratuje več. Dammit. Pa sm iz trme isku naprej in najdu RPG Eragon. In tako je božji sin stopil na pravo pot.
No, teče čas naprej pa pride do srečanja (moje drugo srečanje je to blo in ne, nismo se kepal takrt Ull tko da nej te nč ne skrbi). Še nek drug forum? Kul ane zakvaj pa ne. Pa pride dan srečanja in grem jz na dogovorjeno mesto na železniški postaji, kadim, kadim, kadim. Boring. Pa pride koprčasnki deu in se pozdraulamo nakar pristopi drug deu, neznanka đ v enačbi. In men tko neki sumljivo, uno na ful pa to pa take, da so mi nekje znani. Pa se je ugotovilo, da je ekipa foresta raje stala ceu cajt zraven mene in primerjala moj skromno višino z velikostjo žleba. Ane Leassi in Armadal. No, na tistem srečanju sem bil prisiljen v udeležbo na forestu. In postal kaktus.
Tako je bilo in nič drugače. Res.

(hah umrla ob kaktus in višini žleba referenci. xD)

UUh no to je pr meni ful zabauna štorija. Ne, ni se zgodil na šihtu med kajenjem, kavico in dougočasjem, temveč malce drugače. Pr meni se je začelo tko da sta me dva sošolca (geeka seveda, tko ko jst. ) prepričala u to nej grem pogledat nek "rpg eragon". Zdej js sm si sicer misla "kft je to?" ampak hej, to so bla še una brezskrbna leta osnoune šole ko smo mel itak usi čist preveč cajta in nismo vedl, kaj bi s sabo, pa smo pač pol šli tut najbolj čudne zadeve probavat. no, po neki fejlih in dejanskem branju pravil (ahah. Kdo pa se še ni kdaj prjavu ne da bi sploh pogledu un podforum? :angel:) sm ugotovila kako zadeve funkcjonirajo in se veselo podala v pisarjenje. Starejši med vami se boste mogoče spomnil slavnih milkinih svizcev in ženičk v neprehodnem črnem gorovju, da ne omenjamo jasic in sporočil v zapuščenih wc školjkah…ah, una ainina sodba me ševedno nasmeji.

Ampak zadosti o eragonču. med linki ob strani je biu tut takrat že forest in seveda si nism mogla pomagat, da ne bi šla še tistga pogledat. Takrt sm itak misla da že totalno obvladam RPG (čeprau so me nekateri osebki in kasneje adminstvo bridko prepričali, kako zelo se motim ) in sm se veselo prjaula, misleč da ownam svet. Pišem hvala bogu boljše, tut ljudje so se menjal, forest zgleda drugače…ampak moje mnenje se še vedno ni spremenilo.

Ne, to ne bo super zabavna zgodba kot ostale zgoraj, le preprost povzetek moje in Forestčanske zgodovine, a naj nizko štartam s pravljičnim začetkom.
Bilo je davnega leta '08, ko se je ustanoviteljica foruma, ponosna vilinka Merenwen odloločila, da bi si rada tudi sama lastila forum, po tem ko je kot ena izmed prvih članic, redno in zagnano pisala na RPG Eragonu. Takrat je je bil še zelo popularen Windowsov Messenger in je večina članov foruma redno visela na njem ter se udeleževala prenekaterih skupnih pogovorov, ki so vse prevečkrat zahajali na nespodobna pota. Tako sva z Mery razgreto debatirali o tisoč in eni stvari, ko me povpraša za nasvet glede odprtja foruma. Stran je uspešno vzpostavila, a ji presneta reč ni pustila, da se prijavi kot adminka, ustanoviteljica foruma. Ponudila sem ji svojo pomoč, in ko mi je povedala osnovne podatke foruma, link, ime, opis itd. sem še jaz postavila stran pokonci in ji predala vajeti. Nato, sem pustila, da gre Forest svojo pot. Takrat se še nisem odločila prijaviti, saj se mi je tema foruma zdela preveč podobna Eragonu in nisem bila prepričana, če bom bila sposobna sodelovati na več forumih na enkrat, saj sem bila poleg Eragona še aktivna na eni izmed prvih RPG Bradavičark, ki jo še zdaj pogrešam in imam kar nekaj lepih spominov nanjo. Začetke je težko pozabiti, prav tako osebe, ki so na začetku tvoje RPG poti vplivale in potrpežljivo pisale s teboj. Moja rahlo dementna osebica, se trenutno ne more spomniti ali je Zlati gozd takrat še funkcioniral ali je že zrl propadu v oči. Preteklo je nekaj časa (natanko 8 dni), ko me je neka čudna sila, premamila k registraciji. Sama, bi to pripisala odlični voditeljski zasedbi in sicer Merenwen, Leassi in moderatorki Opal, ki je tudi sama precej pripomogla pri Forestčanskih začetkih. Forum je pridobival več in več članov in začel je teči RPG. Letni časi so se menjavali, Forest pa se je neustavljivo razvijal na vseh področjih, dobival je vedno boljši izgled, odprle so se grafične izdelovalnice (med drugimi tudi moja lastna, ki sedaj zaradi tehničnih težav miruje v svojem zimskem spancu), pričele so teči prve naloge, liki so se razvijali, služili cekinčke in kupovali svoje prve mučilne naprave. Stekla so tudi razna srečanja, ki so bila velikokrat združena z Eragonskimi, kjer so se člani imenitno zabavali, klepetali, igrali listke, pojedli in popili za 100€ hrane & pijače, spesnili Forestčansko himno in se nasploh imeli fanj. Moja prisotnost tukaj je drastično nihala, kdaj zaradi časa, drugič zaradi pomanjanja motivacije, kljub temu pa sem se vedno kot bumerang vrnila nazaj na tale forum, da bi poklepetala s starimi (in novimi) člani, ter malo ponagajala Armadalu & Leassi v RPG delu. Zdaj z upanjem zrem v prihodnost in se nadejam kakšnega fanj RPG-MSN (oziroma po novem verjetno RPG-Skype) večera z visoko udeležbo, da počastimo spomin na stare čase.

P.s.: Pa ne morem si kaj, da ne bi bila počaščena ob Armadalovi omembi moje sodbe, po kateri se je polovica foruma skoraj histerično smejala (vem, da je bila posebno všeč Leassi, ki mi je to osebno povedala prek že omenjenega MSNja), jaz pa sem obupano buljila v tiste poste in nisem vedla ali naj se vržem na tla in se zjočem ali smejem ali pridigam kozje molitvice.

Moje rpgjanje se je začelo po zanimivem spletu dogodkov. Bila sem nedolžno (po srcu in še čemu drugemu) 11, 12 letno dekletce, ki je bilo povsem navdušeno nad Harryjem Potterjem. Seveda me je o njem zanimalo vse, zato sem brkljala po internetu. In sem po naključju odkrila t.i. Virtualno Bradavičarko. To sicer ni bil ravno RPG forum, ampak je vseeno bila moja odskočna deska. Na njej si se prijavil kot učenec ali učitelj, slednji so dejansko poučevali nek predmet, torej so dajali snov, naloge... In učenci so te naloge reševali, obenem pa sodelovali tudi na testih ipd. Skratka nič posebnega, zato sem se naveličala 'nove igrače.' Ampak spotoma se je neznano kdaj, kar iz lufta, med povezavami, do strani, ki so sodelovale z VB, pojavil napis RPG Bradavičarka. In jaz, firbec kot firbec itak kliknem. V tistem času sem bila še dosti bolj radovedna, zato je bilo vsako stvar, ki ziher ni bla virus ali reklama, treba kliknit. Pa se mi kar naenkrat odpre stran s forumom. Ko sem dojela za kaj se gre me je takoj zanimalo in sem se prijavila kot Sarah Paolini. Upam, da moji ubogi, zmazkom podobni posti, ne obstajajo več, ali pa so zakopani nekje na 15. strani arhiva. Upam. Zato, ker takrat nisem bila zmožna napisati posta daljšega od 3eh vrstic. Seveda sem ob pomoči drugih piscev kmalu uspela napisati še več in malo kakovostnejše. Še vedno pa sem bila bolj zmazkar kot pisec. Čez en čas sem našla Palanin, ki je bil oglaševan na HPju. Zvenelo je všečno, rase so mi bile všeč... In se je pojavil precej nesposoben, antisocialen lik, Iara Kveonia. Pisala sem precej časa, nato pa se je zgodilo čudo, nek nov post v oglaševanjih. Skomignem, kliknem, mi je všeč, se prijavim. Od takrat naprej se je pisal obstoj lika Saiaron Parawel. Kmalu sem se drugače mojega prvega foruma naveličala, ki je bil najbrž taisti, ki ga je omenila že Amethyst, ta pa me je uspela zvleči na svoj forum in se posledično spomnim sodbe z WCjem v gorah in to. Ampak ker to ni štorija o vseeeh mojih forumih, ki jih je bilo preveč, se bom kar lepo nazaj posvetila izključno Forestu. Torej, prvo sem pisala z Saio, ki je bila malo čuden lik, še zdaj je namreč ne dojamem dobro. Bila je precej slabo zasnovana, a mi je dosti časa dobro služila. V dokaj kratkem času, sem si zaželela imet temnostranski lik, kar pa je botrovalu nastanku Clarisse, male pohlepne dečvice, ki se je prebila do ranka princese, skoraj postala kraljica... Potem pa ste naredili prenovo in bi morala biti izvoljena za kneza, kar njene absolutistične želje pokopalo. Saiaron sem se navsezadnje res naveličala, zato lahko njen življenjepis najdete le še v arhivu, se je pa pojavila ena sexy mačka Anyxha, ki ima plan zasledovati Varulva, ki naj bi bil njen oče, dokler tega ne prizna in nadoknadi zamujenih let. V celotni moji forumski zgodovini, z mojimi ogromno liki, od Saiaron, Narnaye, Annuthaue in ostalih likov na različnih forumih, sem vsekakor iz zmazkarja postala, vsaj po mojem mnenju, kar dober pisec. Kot Clar pa seveda zahtevam, da se vaše mnenje ujema z mojim.

Nekoč v deželi za 9 gorami in 9 vodami in pri prvem kresu levo je Alaphos brskal po googlu, menda je nekaj iskal o rpg igrah, a se tega dandanes več ne spomni in po naključju naletel na, sicer že dolgo neaktivni rpg forum. Zdaj se ne spomni več naslova foruma, a to niti ni več tako pomembno. Naslednji dan, je v brskalo napisal rpg forum in našel Palanin. Seveda se je takoj registriral, naredil zelo plitek vilinski lik in začel veselo pisati kakih 100 besed dolge poste in se čudil, kako lahko kdo napiše kaj več kot 200 besed v enem postu. No, po pravici povedano, malo daljših postov se mu že ni dalo brati. Čez kakšen mesec vaje, je že pisal malce boljše poste in našel Rpg Eragon. Tamkaj je ustvaril tudi dokaj plitek lik, a so bili posti že opazno boljši. Potem je nastopil par mesecev dolg premor, nato pa je pisal na nekih zgodovinskih in tolkienovskih forumih ter celo na enem HP forumu. Na nobenem od teh ni zdržal več kot nekaj mesecev in se nekega dne spravil delati svoj rpg forum. No, naredil jih je kar nekaj, a nobeden ni dobil več kot tri člane, pa tudi že sami po sebi so bili kar slabi, saj so imeli že prevečkrat uporabljene tematike. Potem je spet sledil premor kakšnega leta, nakar je Alaphos končno ustvaril svoj sedanji lik na Forestu in začelo se je njegovo 3. rpg obdobje, ki je verjetno mnogo boljše od obeh prejšnjih.

Upam, da ste uživali v prebiranju, je pa dokaj kratko.

Bil sem na forumu Rpg samotna gora, kjer sem spisal nekaj postov o predelu gospodarja prstanov. Forum Rpg samotna gora pa je bil zelo nedejaven, zato sem ga opustil. Tam sem spoznal Rpg. Potem sem čez nekaj časa ponovno začel iskati rpg forum. Napisal sem rpg forumi in prikazala se je cela stran rpg forumov. Moj tretji klik je bil na napis rpg forest. Prejšni forumi so bili vsi zapuščeni. Tako da sem pregledal zadevo in se prijavil.
Trolo.

In kot zadnja xD sem upala v bistvu, da bom do racunalnika prisla, bridka zmota ocitno.

Vse zgodbe vase so... bolj zanimive na nek nacin. Moja pa je taka :

Stara sem bila slabih trinajst let, ko sem prvic nasla RPG forum, na HP temo seveda. Pac osmarka obsedena s to temo, pa sem po internetu iskala vse o tem. In da, cisto po naklucju najdem zdaj ze dolgo propadel forum 'Sled magije'. "wooow, zakon, kako noro, kaj je to?" Navdusenje, veliko. In se registriram, ja kot Belree seveda (mhm, tudi somrak fanica sem bila v tistem casu, zdaj ugibajte o imenu). In ne, kje pa da bi si sla prebrat pravila, in da, ce je kdo izmed vas bil tam, ne it gledat postov, prosim x)) po zacetnem fejlu, ki je vkljuceval poste brez presledkov za locili in pa up. ime, ki ni bilo enaku imenu lika. Sem imela sreco takrat pomoje da me je v kremplje dobila lucka in ne luka, ker drugace me najbrz zdajle ne bi bilo tukaj. Kratki posti (vmes sem se komu uletela sredi pogovora, ker nisem vedela da se ne sme -.- ) so se pocasi daljsali, potem pa je nekdo v oglasevanje nalepil reklamo za Forest.

Izgled je bil se jesenski, saj ste po tradiciji zamujali. Lep, pa tudi edini jesenski, ki sem ga videla do sedaj (zakaj ze xD ?) . Registracija je (ocitno) sledila, seveda spet kot Bel. Na zacetku so bili posti, sploh pa opis -priznam- obupni. Potem je forum pomladi 2011 zamrl in jaz sem sla malo brat arhiv, pa me je skoraj odvrnilo vse skupaj, ker ste se mi zdeli vsi zelo povezani in cisto zakljucena druzba ( to je res ena od novoclansko-izganjalskih zadev, ker nimas pojma kako se vkljuciti) Ampak sem zbrala pogum in enkrat odpisala katjusi in glej hudica, da se je obneslo. Pac poten sem (p)ostala aktivna tako v cveku kot v RPGju, posti so postajali boljsi in prisla sem do tocke na kateri se sebi zdim solidna pisateljica(: Sem se kasneje prijavila se na marsikateri drug forum, pa nisem prav dosti ostala gor aktivna, ne vem niti zakaj ne... A to samo potrjuje nekaj : Forest je najbolj zakon

Ne, nisi zadnja Smo še eni ki opravljajo izzive za nazaj

Meni se zdi da se je vse skupaj začelo z RPG Eragonom. Ko sem prvič prebral Eragona, to je bilo še pred dolgimi leti, sem bil nad knjigo menda zelo navdušen, vsaj po mojih spominih, in sem se najprej prijavil na nek non-rpg forum na temo Inheritancea nasploh. V sklopu tega sem se enkrat prijavil tudi na RPG Eragon, meni se zdi da so se takrat izmenično sponzorirali. No, tam sem napisal nekaj postov, nisem ravno popolnoma dojel principa rpgjanja, spomnim se, da sem hotel enkrat v Carvahallu na zabavo admink kupit kos mesa. Kmalu sem si kupil domovanje v Ellesmeri in nato rpgjanje opustil, ker sem dokončno obupal.

Ko sem tretjič prebiral Eragona, sem se spet spomnil na forum. Registriral sem se nanj z novim likom in začel pisati *cough* kilometrske poste, dobre za več kot zelo izkušenega pisca. Po okoli tridesetih je Tronir moje pisanje komentiral in spravil sem se pisati malo boljše poste ter ugotovil da je to dejansko izvedljivo. Nekje v tistem času sem se prijavil tudi na Forest. Na njem najprej niti nisem bil dejaven in sem se s svojim pisanjem osredotočil le na Eragona, kjer sem se počutil tudi dokaj domače. Spoznal sem se z veliko člani in takrat je rpgjanje zame postalo del življenja. Začel sem pisati daljše in kvalitetnejše poste, postajal vedno višji po činu in se nekako začel tam počutiti domače. Enkrat letos sem se, zdi se mi da na Leassijino pobudo, ponovno pojavil tudi na Forestu z novim likom, džinom, ki je začel s potovanjem na mrzli sever s svetlostransko odpravo. Z njim sem začel malo pisati, še vedno pa se nekako nisem aktivno vključeval v čvek.

Moje pisanje je prav tako kot tudi pisanje večine ostalih nekako potihnilo do naslednje prenove Foresta pred nekaj tedni. Pred nekaj dnevi sem se aktivno začel vključevati tudi v čvek, pa tudi v rpg-ju sem že napisal post. Zdi se mi, da mi Forest postaja zelo všeč in verjetno bom ostal aktiven na njem še naprej. Pravzaprav se zelo čudim, da ga nisem popolnoma odkril že kdaj prej in mi je za to precej žal. Kakorkoli, zdaj končno vidim, da je Forest boljši, kot sem si kadarkoli mislil.

Hmmm... ok začnimo ko sem bil še v svojih rosnih 16 obseden z animeji (najbolj Naruto) sem se takrat udeležil enega ful amaterskega foruma Naruto RPG, je bil slovenski. Kasneje mislim da je bil nekaj shekan, pa sem začel na nekem vzporednem, v glavnem se lahk pohvalim da sem na njem pisal mislim da edini kilometerske in zanimive poste, v glavnem ko so bili vsi shekani sm bil res razočaran, ker sem vanj prelil velik truda. Potem sem nekako odjadral na nek amaterski forum, kjer so večinoma sodelovali kakšni izmišljeni ali pa prirejeni karakterji raznih animejev, je blo ful fajn, dokler se zgodba s kupom vsemogočnih demonov in nesmrtnih karakterjev nezavestno zakomplicirala. No v tem obdobju ko sem nekako dosegel 17 let sem začel nekako ustvarjat neke svoje RPG forume, ki so imeli super zgradbo, zgodbo in vse aaaampak sebe nikoli nisem videl kot vodje nečesa in sem se odločil zapustiti to funkcijo (čeprav je forum kar fajn uspeval kar sm kasneje ful obžaloval).

Za tem je sledila par mesečna pavza kjer sem se kasneje pridružil mislim da Eragonu (kjer mi še zdaj mislim da tu in tam pošiljajo prošnje če pridem nazaj, paaaa nekako nimam motivacije, ker mi tudi film ni bil kaj v pogodu...) ampak nisem bil aktiven, poskušal sem tudi na Oxford RPG ampak mi najstnice s super potrebami dramatičnih spletk niso ugajale. Takoj zatem pa sem odkril Forest, takrat mi nekako celotna stvar ni tako dišala tako da sem hitro postal neaktiven. No, pot se je seveda nadaljevala, ko sem svojo krvoločno oboževanje Harryja Potterja prenesel na kar pozno odkrit forum mislim da je bila RPG Bradavičarka, kjer sem vztrajal kar dolgo ampak, ker se je celotna zgodba razvila v neko podobno seksualno periodo zgodb iz Oxforda, sem tudi tisti forum kmalu pustil (pomoje je na njem sodelovala tudi avtorica sedajšnjega Twilighta, ker smo meli kar nekaj zelo podobnih prizorov....).

Za tem vem da je bila zopet mislim da ena krajša pavza, kjer sem se med študijem v začetku pridružil enemu RPG forumu, ki je baziral na neki temi kriminalcev... moram reči da je blo kar awesome, dokler administratorji niso zgubili volje do pisanja. Nato pa sem odkril en tuj forum Ninpocho Chronicles ki je baziral na zgodbi Naruto animeja. Forum je bil v nulo dodelan z vsaj 15 administratorji in okrog 150 aktivnimi pisci. Imeli so svoj server, kjer je stvar potekala in res je blo vse super dodelano. Taktika, zgodba... vsi karakterji so imeli svojo zgodovino vsi so se ful vživeli v svoje vloge. Pisanje je bilo moram reči da kar naporno, ker je bilo treba pazit na angleško slovnico in pa dohajat ostale američane, ki so bili neverjetno na nivoju. Zgodba je bila popolnoma izmišljena, kjer je bil le delček ozadja iz animeja, nismo pa se ravnali po samih karakterjih kar je bilo zakon. Tam sem nato zgubil čas ker sem se moral posvečat faksu in je bilo tudi vsega preveč (folk je na youtubu objavljal videje o samem forumu, s predlogi in svojimi predstavitvami, v glavnem skoraj da bolan fandom).

Tako sem se po večji pavzi in spemanja po mailih odločil da se ponovno prijavim na tale Forest in začnem pisati naprej zgodbo. Stvar me trenutno kar interesira, dobil sem kar veliko izkušenj iz moje zgodovine RPGjanja in mislim da je ta forum eden izmed vodilnih po Sloveniji s kar nekaj fajnih pisateljev

Peace out!