Sabriel je stopala med gostim krogom džinov plemena Na'zim, ki so si prišli ogledati spopad med njo... in njeno rodno mati, mati, ki jo je vzgajala in hranila s svojim mlekom, zdaj pa se bo morala Sabriel spopasti z njo, kot bi bili sovražnici in ne najboljši prijateljici. Črnolasa džinka je slišala okoli sebe šepetanje in pa tudi skorajda zlobno hihitanje, katerega lastnik je bil Sabrieli še predobro poznan. Ni ji bilo treba pogledati, da je spoznala svojo staro sovražnico Marcelle, hčerko džinke Aleksandre, ki je bila ena od starešin plemena Na'zim. Sabriel je tisti trenutek ponosno visoko dvignila glavo in si nadela brzbrižen obraz, ki ga ni videl še noben izmed sočlanov v plemenu. Džini in džinke so ostrmeli k njej, malce preplašeni nad tem, kar so videli. Šele zdaj so spoznali Sabrielino temno plat, ki jo je ta črnolasa džinka tako vztrajno skrivala v sebi. Kot vsak džin je bila namreč tudi Sabriel razpeta med dvema stranima, dobro in slabo ali z drugimi besedami rečeno, svetlo in temno. Glede na osebnost džina je ponavadi prevladovala ena stran, drugič pa druga, zato pa so bili namreč džini nevtralni. Sabriel pa je bila zelo uravnovešena, a z značajem tudi zelo nagnjena k svetli strani. Črnolasa džinka je o tem premišljevala, medtem ko je stopala proti ploščadi. Ko je stopila pred njo, se je nenadoma počutila majhno, kakor vedno, kadar je to naredila. Za občutek se ni zmenila, a je dvignila nogo in stopila na ploščad, s katere se je usipal pesek. Začutila je močno magijo džinov, ki jo je preplavila, nato pa izginila, ko je stopila nasproti svoji mamo. Zavihala je že tako kratke rokave svoje ter z močjo svoje volje storila, da jo je preplavila peklenska vročina, takšna, kot bi človeka že zdavnaj pognala v norost, če ne že smrt. Sabriel se za to ni zmenila, ravno nasprotno-še več vročine je usmerila v svoje telo. Nato je pogledala svojo mamo, naravnost v njene svetle zelene oči. Videla je, kako se je mama pripravljala-in vse to samo v njenih očeh. Starešina je naredila prvo potezo. Pri takem spopadu je šlo vedno tako-najprej je starešina spremenila svojo obliko, drugi džin pa jo je na nek način posnemal. Če ni zdržal, je bil poražen. A Sabriel je bila močna, in vedela je, da ji bo uspelo priti vsaj do tretjega preizkusa. Ko so se njeni mami svetli lasje, ki so ji segali samo do bokov, zdaljšali do dolžine Mirellinega pasu, je Sabriel zajela sapo. Vse svoje misli je osredotočila na svoje lase, in le ti so se začeli daljšati. Pa ne samo do pasu, črnolasa džinka jih je spustila do dolžine kolen. Njena mama se je nasmehnila. A zdaj to ni bila več njena mama. Sabriel je v njej videla sovražnico, osebo, ki jo mora premagati. Mirella je ta trenutek barvo svojih las spremenila v črno, vranje črno. Sabriel se je odzvala, njeni lasje so postali rahlo zelenkaste barve, z svetlimi prameni. A njena mama ni bila zmedena. Svoje oči je spremnila v svetlečo modro, njena nasprotnica pa se je osredotočila na svoje levo oko. To je spremenilo barvo v zeleno, drugo pa je postalo nenavadno rjavo. Tokrat je Mirella bila presenečena. Nikoli ni spremljala učenja svoje hčerke, saj ji je le ta zagotavljala, da je vse dobro, čeprav je vedela, da se dobro obvlada. A bila je presenečena. Pričakovala je namreč, da bo Sabriel že po nekaj minutah omagala. Namreč zato, ker je njena hči s svoje vadbe prišla čisto prepotena, sopihala pa je, kot bi pretekla kilometre in kilometre v hitrem tempu. Mislila je, da je prišla le do spreminjanja las in da ji je to delalo težave, ampak očitno ni bilo tako. Sploh ni bilo tako. Starešinina hčerka je še vedno vzravnano stala in čakala na Mirellin naslednji gib. In le ta je spet napadla, na nek način. Svojo kožo je namreč obarvala malce bolj svetlo in večina džinov okoli ploščadi je zajelo sapo, čeprav je bil ta preizkus uporabljen skorajda vedno, kadar je nasprotnik starešine še zdržal tako zelo daleč. Sabriel je tisti trenutek malce zbadljivo pogledala mamo, nato pa se ji je koža posvetlila na popolno belo, in med množico je bilo slišati celo nekaj kratkih, a ušes parajočih krikov. Sabriel se za to ni zmenila, Mirella pa se je rahlo zdrznila, a obdržala svoj videz. In naredila korak naprej. Začela je preoblikovati svoje poteze in šlo ji je zares dobro, saj je po nekaj trenutkih Sabriel ni več prepoznala. A ni se zmedla, le svoje misli je preusmerila na obrazne poteze in jih oblikovala. Njene ustice so postale bolj polne, njen nos malce dalši, poteze pa ostrejše. Mirella je bila presenečena, a se je trudila, da tega ni pokazala. Ampak potem je Sabriel naenkrat omahnila, ni več zdržala. Bila je popolnoma prepotena in sopihala je. Sabriel je bila neskončno izmučena. Bila je skorajda dehidrirana, sicer nenavadno za džinko, a bilo ji je vseeno. Z duhom je rahlo pretipala, če je kje voda, in svoj pogled nato usmerila proti jezeru, velikem in lesketajočem v svetlobi žgočega sonca. Bilo je oblike kroga, voda pa je pritekala iz raznih studenčkov naokrog, odtekala pa je v vročična tla. Voda v jezeru je bila vedno mrzla kot led in za džine neprijetno mrzla, a Sabriel je včasih prijelo, da bi se je dotaknila in občutila tisti mraz. Barva vode je bila v različnih odtenkih-prelivala se je med svetlo modro, azurno in temno modro-in še med večimi odtenki, za katere je težko najti ime. Jezero je bilo tudi zelo globoko in veliko džinov ga je uporabljalo tudi za kopanje, med drugim tudi Sabriel. Starejše ženske so v njem velikokrat tudi prale svoja oblačila in vodo v jezeru uporabljale kot pijačo ali pa za zalivanje rož, ki so jih tako rade gojile. Okoli njega pogosto raste trava posebne vrste, kar pa je še vseeno nekoliko čudno za puščavo. Tla okoli jezera so ponavadi dokaj mokra in mrzla, a pesek na tem območju je zelo priejten na dotik. Jezero so že pred dolgim časom poimenovali po nekem dekletu, ki je kot dele iz dežele Forest prišla v oazo in se za nekaj časa nastanila pri džinih, nato pa se zahvalila in blagoslovila to jezero, nato pa izginila brez sledu in noben džin v plemenu je ni več videl. Mnogi so verjeli celo, da se jim je prikazala ena od boginj vode(v plemenu Na'zim verujejo v bogove)v človeški postavi.
[Jezero Cailín]
((Popravljeno. Upam, da bo zadovoljivo,))
Naslov sporočila: Ploščad Ardán 
Sob 17 Mar 2012 - 16:48
