Druga 5 besedna zgodba

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede?

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo.

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede

Naslov sporočila: Re: 5 besedna zgodba Today at 20:34
Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem.

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez dna in polno raznih norosti.

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez dna in polno raznih norosti. "Glej letalno! Ne! Oblak! Ne!

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez dna in polno raznih norosti. "Glej letalno! Ne! Oblak! Ne! Superman! je zakričala ko je

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez dna in polno raznih norosti. "Glej letalno! Ne! Oblak! Ne! Superman! je zakričala ko je [b]dobila v glavo drobni meteor

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez dna in polno raznih norosti. "Glej letalno! Ne! Oblak! Ne! Superman! je zakričala ko je dobila v glavo drobni meteor iz katerega je zlezlo čudo

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez dna in polno raznih norosti. "Glej letalno! Ne! Oblak! Ne! Superman! je zakričala ko je dobila v glavo drobni meteor iz katerega je zlezlo čudo poslano iz samega samotnega hrasta

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez dna in polno raznih norosti. "Glej letalno! Ne! Oblak! Ne! Superman! je zakričala ko je dobila v glavo drobni meteor iz katerega je zlezlo čudo poslano iz samega samotnega hrasta, ki je pil javorjev sirup.

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez dna in polno raznih norosti. "Glej letalno! Ne! Oblak! Ne! Superman! je zakričala ko je dobila v glavo drobni meteor iz katerega je zlezlo čudo poslano iz samega samotnega hrasta, ki je pil javorjev sirup. Zaradi alergije ali prekletstva, kakor

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez dna in polno raznih norosti. "Glej letalno! Ne! Oblak! Ne! Superman! je zakričala ko je dobila v glavo drobni meteor iz katerega je zlezlo čudo poslano iz samega samotnega hrasta, ki je pil javorjev sirup. Zaradi alergije ali prekletstva, kakor koli že je bilo, se

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez dna in polno raznih norosti. "Glej letalno! Ne! Oblak! Ne! Superman! je zakričala ko je dobila v glavo drobni meteor iz katerega je zlezlo čudo poslano iz samega samotnega hrasta, ki je pil javorjev sirup. Zaradi alergije ali prekletstva, kakor koli že je bilo, se je zgodba nadaljevala kakor da

Zaslišali so udarec po tamburinu, ko je začelo deževati meteorje in je zavladala vsesplošna panika. Častilci kulta so navdušeno gledali, kako je Morskow odvrgel še petnajst kilogramsko vrečo z neznano vsebino in se slekel do golega. Presenečeno je razprl usta in še sam sledil osebkom ter se še sam odpravil čokoladnim palačinkam ter usodi naproti. Počutil se je svobodnega, a vendarle so bili samorogi poglaviten razlog za njegovo tesnobno počutje. Sedaj mu ni preostalo drugega, kot da privleče na dan žlico žeje in nož masla ter končno iztrebi vse samoroge. Vendar, joj prejoj, tedaj se je pojavila grda dobra vila, ki s seboj je nosila kozarec rdečega vina in košaro polno bodal, pištol in razstreliva. Svoje globoko zelene oči je prdnil v daljavo, zasmradil Savo, ne meneč se za pisane zvončke in trobentice, mačice, vijolice, kitare in bobne. Strašen prizor, ko je nosoroga spolno zlorabljal en in edini preživeli škrat, ki so ga v to prepričale nosorogove privlačno zaobljene ritnice, čeravno ni bilo to nič posebnega za izkušenega Tronirja, ki je raje kakor to jedel, mu je zlomil dušo. Naslednje , kar se mu je pripetilo, je bil ogromen zelen meteor , ki imel v srcu je, ostudnega zelenega pajka, ki se se je šel večerne molitve, na dan za katerega je prodal svojo dušo pinki hudiču in jo takoj zatem odkupil od nenavadnega preprodajalca sumljivih predmetov, skupaj z dušo pa je zaplesal divji ples mokrega dežja in tako se je ulilo da se je štiri dni proizvajal vesoljni potop. Ko pa je naglas zaklical svoj TROLOLO, se je Forest prevrnil kot lesena klada. Pa vendar ni iz Foresta izteklo nič vode temveč zgolj in samo pir, od katerega so se opijanili a vendar so še čutili potrebno, da zažgejo in pokadijo Forest. Norosti, ki so jih bili svečano storili so jih navduševale a obenem nadvse globoko presunjevale nakar so umrli v skrivnostnem sodu. Tam nikoli ni bilo dovolj zraka za preživetja. Niso vedeli koliko stanejo takšne velikonočne potegavščine, kot je smrt v košari polni krvavega grozdja, ki se je v vino mutiralo hitreje in vztrajneje kakor kepa govna pod vplivom govnača se je pognal v divjo kotaljenje do neznanega bunkerja, ki je predstavljal konec nečesa abstraktnega in nedvomno lastnino Tendrasa Alvadorja. Tedaj se je prikazal Jezus in naredil samomor na križu. Vendar pa križ ni bil mrtev in je ogorčeno otresel s sebe nič hudega slutečega pošteno nagnitega zombi Jezusa. Ki ga je od tedaj zavoljo splošne gnilobe, preprosto razneslo. Tedaj pa se je zemlja razprla in pekel je osvojil Forest. S peklenskimi škrati je Tronir organiziral pravo pravcato orgijo, ki plenila po celotni zažgani deželi, ustavila pa se je šele ko je napočil konec sveta, ki ga je preprečil roza politik brez kančka pameti v plastiki, iz katere je bil narejen. Iznenada je bilo zgodbe konec, čeprav tega konec ni poveda igralcem prav in prav nihče noče končati te prelepe zgodbe. Razen seveda Boga. On ima pri tem prav posebno mnenje, saj se pač zmeraj najde nekdo z povsem nerazumljivim mnenjem.
Tedaj pa je nekdo tako rekel, da je Forest eksplodiral. Kaj so bile magične besede? Hokus pokus, brzling lam! In že je magija plapolala po žilah in opijanjala nemočno coprnico. Ubogo staro veščo je povsem pretreslo in skoraj ubilo, ko se je mlado tele gonilo in to kar z njo. Joj, prejoj, kakšne izvirne besede! Je dejala rusalka med opazovanjem. Iznenada pa je nesrečnico zadel posebno izviren stavek, ki jo je pahnil v brezno brez dna in polno raznih norosti. "Glej letalno! Ne! Oblak! Ne! Superman! je zakričala ko je dobila v glavo drobni meteor iz katerega je zlezlo čudo poslano iz samega samotnega hrasta, ki je pil javorjev sirup. Zaradi alergije ali prekletstva, kakor koli že je bilo, se je zgodba nadaljevala kakor da je bil konec sveta. Spet.