Ulice na obrobju mesta

Armadal se je previdno premikal med smetni in mlakužami nečesa, kar je ostudno smrdelo. Previdno je pokukal okoli vogala, nato pa se zopet hitro skril za okrušeno steno. Na koncu naslednje uličice je stal mož v dolgem, mnogokrat pokrpanem plašču. Imel je neobrito strnišče in nekaj grdih prask po obrazu. Armadal se ga ni bal, vendar mu je bil neprijeten na pogled. Še malo je pokukal okoli ovinka, ter preveril, če nima morda neprijetnež kakšnih kolegov, ki se skrivajo v gorah smeti. ozrl se je za svoj hrbet in preveril, da mu ni nihče sledil. Njegove oči so oprezale in prečesavale umazano in smrdečo ulico. Stresel se je in stopil okoli vogala. Človek je trznil in izpod plašča potegnil dolgo bodalo. Ko ga je prepoznal po zunanjosti, se je sprostil in pospravil smrtonosno orožje. "Ti si torej tisti, ki naj bi pripeljal zlikovca?"je v mnogo gršem jeziku povedal moški. Armadal je pokimal.

Arm se je tiho vračal po cesticah nazaj, ven iz Lossanarcha. Naloga je bila opravljena in s tem ostudnim mestom ni hotel imeti ničesar več kot je bilo potrebno. Z rokami v žepih in zamišljenim izrazom na obrazu se je bližal glavnim vratom. Šele zdaj je opazil, da je že preko poldneva. Pospešil je svoj korak in kmalu prispel do stražarjev, ki so stali pred glavnim vhodom oziroma izhodom. Ti so mu le prikimali in Arm je s sklonjeno glavo odhitel ven iz mesta, na precej zapuščeno cesto, ki je vodila proti njegovemu domačemu mestu, Bleriandu. Bil je nadvse vesel, da se bo vrnil domov, poleg tega pa bo v kratkem tam še festival, kjer bo lahko nakupil novo orožje, saj je bila nagrada, ki jo je prejel od gostilničarja precej velika. Z rahlim nasmeškom na ustnicah je izginil s horizonta.

Lyan je pritekla in se na ulici skoraj zaletela v Clar. ''Ah, tukaj si. Iskala sem te,''jo je pozdravila vsa zadihana. Ko je pritekla še Lyssa, je Clar začudeno pogledala, Lyssa pa je vljudno rekla''Dober dan.'' Toda njeno pozornost je spet pritegnila Lyan, ki je rekla''Hej, mislila sem k Zriperju po nekaj stvari. Lahko bi šli skupaj, in ko bova ravno že v Min-Rimmonu, bi si lahko še poiskali skupno bivališče.''Ob zadnjem delu se je prav zlohotno nasmehnila. Lyan je pustila Clar čas za premislek o njenem predlogu in se posvetila čohanju Lysse.

"Oh," se je zdrznila Clarissa, ko se je Lyan skoraj zaletela vanjo. "Lahko grem s tabo, ja," ji je odgovorila in privlekla saia izpod plašča. "Jaz sem že oborožena. Prodajalec pa je bil zelo nespoštljiv," ji je povedala in se namrdnila. "Malce sem ga prestrašila, saj sem ga morala naučiti vljudnosti," se je zarežala. "Kako kaj ti? Vidim, da si kupila govoreče bitjece, tako kot jaz," je z zanimanjem vprašala.

Lyan je bila vesela, ker se je Clarissa strinjala. Ko je omenila njeno volkuljo, se je zasmejala, nato pa rekla''To je Lyssa.''

Odpravili sta se proti Min-Rimmonu. Lyssa je veselo skakljala pred njima in se igrivo lovila z Uheljcem. Sama sta se drug drugemu že predstavila in zdelo se je, da bosta še zelo dobra prijatelja.

Aro se je razgledoval po obrobju mesta. Obhodil je že skoraj polovico, ko mu je na oči padel grad. "Nekoč bom tudi jaz imam tak grad. Ampak ne vem še kje," si je mrmral v brado in strmel v veličastno zgradbo. "Optimist. Izmeček. Norec velikouhi," je zaslišal besede, ki so bile izpljuvane kar najbolj zaničevalno. Obrnil se je naokoli, a ni videl nikogar, ki bi lahko to rekel. Ko se je še enkrat zasukal okoli svoje osi, je zavpil: "Kdo je to rekel? Naj pride sem in bomo videli kdo je optimist!" Nekaj pogledov ženic, ki pometale prag hiš, se je besno zasrepelo vanj, a nihče ni stopil k njemu. "Strahopec," je zaničevalno zamrmral. Nekaj moških je grozeče stopilo k njemu, a ker ni hotel težav, je urno odkorakal izven ulic in nazaj proti cesti, po kateri je prišel.

Leassi je, utrujena od dolge poti, končno vstopila v Lossarnach, to veliko mestu v osrčju dežele. Sicer ga je enkrat že obiskala, a to je bil kratek obisk in tokrat se je nameravala bolj razgledati. Vendar pa je njeno pozornost kaj kmalu pritegnil umazan razglas na oglasni deski, nemarno nabiti na steno bližnje hiše. Razglašal je pivsko tekmovanje v gostilni, katere ime Lei ni bilo znano, pa vendar je že sama besedna zveza pivsko tekmovanje v njej sprožila plaz spominov na Beleriand tistega davnega dne, ko je spoznala Armadala. Tega preprosto ne bom zamudila, si je rekla in se napotila proti središču mesta, kajti po zvenečem imenu gostilne je sklepala, da se le-ta nahaja prav tam.