Finhollenski rudnik

Faith je previdno prestopila vhod v rudnik, ki je bil presenetljivo svetel. Na stropu, pod lesenimi tramovi so bile obešene svetilke. Njihova svetloba je bila sicer šipka, ampak Faith, je bila zadovoljna že s tem. Rudnik sicer ni bil pravo mesto za spanje, ampak, druge izbire pač ni bilo. Zunaj se je namreč že razbesnela nevihta in Faith je bila preveč utrujena, da še eno noč ne bi spala. Naredila je še nekaj korakov v notranjost rudnika in se znašla pred razpotjem. Po premisleku se je odločila za desni del, saj se je zdelo, da zvoki krampov prihajajo iz levega. Preden je našla primeren prostor za počitek se je že dvakrat spotaknila čez tračnice, enkrat je morala splezati čez kup kamenja in prečkati podzemni potoček. Na koncu je končno našla dokaj čista tla brez zemlje in kamnov. Ni trajalo dolgo, da je zaspala. Ko se je zbudila je bila primerno spočita in odšla je nazaj ven. Sonce se ji je zdelo po tako dolgotrajni temi pravo olajšanje. Napotila se je proč od rudnika, poiskat kam kakšen potoček ali kaj podobnega, kjer bi se lahko odžejala. Niti najmanjšega pojma ni imela, da je prespala v starem delu rudnika, kjer naj bi strašilo.