Dom bojnega duha

Tam, kjer se korenine skrivajo med kamninami, kjer te neprevidni korak lahko popelje v temne globočine skritih jam in k bridkemu koncu in kjer se kanite strukture kakor stari kralji dvigujejo nad zemljo, tamkaj se nahaja domovanje. Prikrita pogledom, obarvana v sivkaste odtenke, ki se skladajo s preostal okolico, se skriva graščina. Ne, ne graščina temveč prava pravcata trdnjava vredna ponosa vsakega pravega arhitekta. Tronirjev dom že na daleč odseva značilnosti škratjih struktur, prepletenih z vojaškimi potmi. V kamen vklesano gnezdo ne izgleda na prvi, varljivi, pogled kaj prida veliko, kaj šele udobno. Vendar pa zna videz varati kajti zunanjemu svetu je viden zgolj utrjen vhod in nekaj oken, ki bi znali služiti kakor razgledna točka in oziroma ali kakor strelne line.
V notrajnosti še zmeraj prevladujejo strogi toni, ki pa se rahlo omilijo. Bakle krasijo stene in mečejo sence na okrasitve po stenah, ki poveličujejo veliko vojskovodje škratjega naroda, ki so v siju latne slave kakor pravi bojevniki dočakali svoj večni počitek na krvavih bojnih poljih. Sem ter tja razstavljeni oklepi in orožja so pripravljena na morebitno uporabo, če bi prišlo do potrebe. Peterica vojakov in dvojica lokostrelcev odvračajo nepridiprave od plenjenja med tem, ko nova peterica, sestavljena iz služabnikov in gospodinj, skrbi za prižgan ogenj v domačem ognjišču. Iz bogate shrambe, ki bi lahko prenesla nekaj mesecev obleganja, se širijo omamne vonjave, ki pa se v kuhinji še okrepijo.
Kadarkoli tako Tronirja nepredvidljiva usoda ponese tod mimo ima mesta, kjer si lahko odpočije trudno telo.

Old soldiers never die; they just fade away.