Oči so se odprle in ozrle bujno zeleno krošnjo mogočnega drevesa. Tudi njihov lastnik je počasi prehajal v bujno stanje. V teh toplih poletnih dneh je večkrat rad prespal zunaj pod hrastom, ki je neutrudno rastel za hišo njegove družine nekje na podeželju na obrobju gozda.
Pomel si je oči in nekajkrat globoko izdihnil ter vdihnil. Tako se je pripravil na nov dan v njegovem mirnem življenju, niti sanjalo se mu ni da bo ta dan za vedno spremenil njegovo življenje. Povdzignil je pogled in spoznal, kaj ga je pregnalo iz sveta sanj. Pred njim je bil njegov mlajši polbrat. Z iskrico otroškega veselja v očeh se je smukal okoli Dewarha in ga narahlo vlekel za lase in oblačila. Še ne povsem budni Dewarh je brez, da bi njegov polbrat kar koli rekel vedel kaj ta hoče od njega. Z medlim ter zaspanim nasmeškom na obrazu mu je rekel naj vsaj toliko počaka, da poje zajtrk, nato pa bo vstregel njegovi želji. Otrok je bil presrečen, ko je slišal te besede in stekel stran. Dewarh pa je še malo poležal v hrastovi senci. Nato si je še enkrat pomel oči in se počasi postavil na noge. S tako hitrimi koraki kolikor mu je to dopuščalo njegovo še ne povsem budno stanje se je napotil proti hiši.
Vstopil je in se znašel v majhne predverju. Iz predverja so vodila dvoja vrata, leva v zgornje nastropje kjer so bili večinoma spalni prostori, druga desna pa so vodila v dnevni prostor, kamor je bil Dewarh tudi namenjen. Vstopil je skozi vrata in prišel je v ta skromni prostor, v kotu levo od njega je bila dokaj velika miza. V kotu od njega pa je bila velika peč, ki je zavzemala slabo četrtino sobe, ob peči pa klop na kateri je kot otrok v mrzlih dneh večkrat prespal. Sredi sobe je njegova marljiva mati pridno pometala, njegov očim pa je vrjetno že odšel na lov ali po drugih opravilih in se tokrat odločil, da Dewarha ne bo vzel s seboj. Desno od mize so bila še ena vrata, ki so vodila v shrambo. Tja se je Dewarh tudi napotil. Ko je šel mimo matere, ki je bila tako zatopljena v svoje delo, da ga je komaj opazila, ji je prisrčno zaželel dobro jutro. Mati mu je z nasmehom na obrazu vrnila pozdrav, nato pa se spet posvetila svojim opravilom. Ko je prišel v shrambo si je vzel jabolko ter med, ki so ga pridobivali v svojem čebelnjaku. Nato pa odšel nazaj v dnevno sobo kjer se je vsedel na klop za mizo. Na mizi ga je že čakal kruh, ki ga je njegova mati spekla že nadvse zgodaj zjutraj. Odrezal si je kos kruha narahlo nanj namazal med in začel uživati v svojem zajterku. Ko je z njim opravil je na hitro pospravil in se odpravil nazaj ven.
Tam ga je že čakal njegov polbratec, odločil se je da se bosta igrala skrivalnice. Dewarh na njegovo odločitvijo ni bil preveč presenečen saj sta to počela večino časa kadar je vstregel njegovi želji in se družil z njim. Mali ni čakal, da bi mu Dewarh dal kakšen znak da je pripravljen. Takoj se je napotil proti eni od smrek, ki so rastle pred njihovo hišo ter si z rokami pokril oči in se naslonil nanjo. Dewarh je sklenil, da so bo skril na podstrešje, kajti nikoli se nista skrivala v hiši in bo njegov soigralec verjetno tja pogledal nazadnje, še posebno na podstrešje kamor je le redko zašel kakšen član družine. Razlog za to, se je skrival v tem, da Dewarh še ni bil povsem buden in si je želel še nekaj miru pred polbratom.
Tako se je odpravil nazaj v hišo. V predverju se je tokrat namenil skozi leva vrata in navzgor po stopnicah v prvo nadstropje. Sprehodil se je na drugo stran hodnika, kjer so se nahajale stopnice, ki so vodile na podstrešje. Povzpel se je po njih in se znašel v zaprašeni sobi v kateri je počivalo nekaj odsluženih kosev pohištva. Ti so bili razporejeni po prsotoru povsem naključno in brez pravega reda. Medlo svetlobo, katera je napolnjevala prostor, so priskrbela štiri umazana okna. Dewarh je najprej malo obstal na mestu, da so se njegove oči privadile na to skromno svetlobo. Potem se je napotil za eno izmed omar ter se tam vsedel na zaprašena tla. Ko je tam sedel v samoti in tišini si je v spomin poskušal priklicati svoje zandje sanje. Čez nekaj časa je na svoji desni opazil manjši kup prekrit s prtom. Postal je radoveden kaj se skriva spodaj. Da bi potešil svojo radovednost je odstranil prt, pri tem početju je dvignil oblak prahu, ki ga je prisilil v kašelj. Ko se je končno odkašljal je pred seboj zagledal kup knjig.
Med seboj so si bile zelo podobne. Vse so imele črne platnice in so bile že hudo zrabljene. Vsaka pa je imela z zlatimi črkami napisan naslov. A ena izmed njih je bila drugačna. Bila je večja od ostalih in tudi veliko bolje ohranjena. Naslovnica je bila lepo okrašena z različnimi simboli osnovnih elementov. Pod naslovom knjige Velika knjiga velikih urokov pa je bil kot lastnik podpisan njegov oče Horitius Kathuly. O svojem očetu Dewarh ni vedel skorajda nič, poleg njegovega imena samo še to, da je nekega dne še pred njegovim rojstvom brez sledu izginil. Odprl je knjigo na prvi strani in začel brati. Razumel ni ničesar saj je bilo vse skupaj napisano v jeziku, katerega ni poznal. Imel pa je to nesrečo da je bral na glas in ker jezika ni poznal je tudi izgovarjal besede narobe. Ko je zaključil s prvim odstavkom, je prostor za trenutek iz knjige napolnila temno rdeča svetloba, ki je nato izginila. Vendar ne nazaj tja od koder je prišla vendar je prešla direktno v Dewarha. Ta je bil za trenutek povsem prestrašen potem pa je občutil energijo, ki se je naselila v njem in postal je povsem miren. Obenem pa se potemnile njegove zelene oči in njegov pogled je postal mrk. Šele sedaj se je docela zavedal, kakšne knige so to bile. Prej je o magiji samo slišal iz zgodb drugih za katere ni vrjel, da so resnične, kajti dvomil je tudi o obstoju magije. Nato so počasi začeli izginjati iz njegovega spomina vsi lepi spomini in v transu je povsem negibno sedel na tleh. V spomin so se mu spet prikradli vsi slabi spomini, tudi tisti, ki jih je že zdavnaj pozabil. Vsak nasmeh katerega se je spomnil, je sedaj zamenjal jok in ihtenje.
Nenadoma je na hitro vstal, pograbil knjigo ter s hitrimi koraki zapustil podstrešje. Nato še hišo in nazadnje njihovo posestvo. Nihče ga ni opazil. Za sabo pa ni pustil nobenega sporočila. Z zamračenim umom se je podal v zanj nepoznani svet.
Naslov sporočila: Dewarh 
Pet 11 Jul 2014 - 11:24