Obzidje

Tania je prišla do zidu in skočila nanj. Če bi bil višji bi bilo zabavneje si je mislila. "Hojla!" je pozdravila lokostrelce, ki so jo opazovali. "Kako ste?" nasmehnila se je, oni so pa ji vrnili nasmeh. Nato je po obidju stekla naprej.

Luciane je prišla do obzidja. Pogledala je gor in se namrdnila ob lokostrelcih, ki so svoje puščice že namerili vanjo. Snela je kapuco in razkrila vilinska ušesa. Loki so se sprostili, in končno so jo spustili noter. Ko je bila noter je opazovala, kako so se vrata zapirala, lokostrelci, pa so v pripravljenosti ponpvno napeli loke. Luciane je dobro vedela, da v resnici ne bi nredili popolnoma ničesar, ampak samo grozijo. Vseeno jih je bilo zabavno opazovati, kako so v pripravljenosti oprezali za obiskovalci. Vsedla se je ob rob ceste na tla, tik ob obzidju in razmišljala, če upa v dvorec, da poišče Mery. Najbolj se je bala, kaj se je morda lahko zgodilo v bitki, saj bi v tem primeru ona postala kraljica. O vladanju ni imela pojma, zato je upala, in seveda zato, ker je bila Mery njena sestra. V mislih je premlevala, če upa pred vse tiste služabnike in nato bi morda morala sprejeti strašno resnico. Tega ne bi mogla. Naenkrat se ji je porodila zamisel. Splezala je po obzidju navzgor do lokostrelcev in enega potrepljala po ramenu. Ko se je obrnil proti njej in vanjo uprl lok se mu je prijazno nasmehnila in svoj prijem je malce popustil. "Zanima me, ali se je kraljica živa vrnila iz bitke, ter če ste jo slučajno kaj videli." Všeč ji je bila postavitev besed v stavku. Čakala je na odgovor in kmalu ga je dočakala. "Kolikor nam je znano je živa. Videl pa je sploh še nisem, če sem pošten." Prijazno se mu je zahvalila in splezala nazaj dol. Zdaj je morda imela dovolj moči, da odide do palače in tam povpraša.

Luciane se je poklapano vračala. Ugotovila je, da ne more živati zaprta v gradu, potrebuje svobodo. Njen stari prijatelj lokostrelec na zidu ji je prijateljsko pomežiknil ona pa mu je v slovo pomahala. "Videla sem kraljico," se je še zadrla nato pa stekla po potki novim dogodivščinam naproti. zraven nje je tekel konj kmalu pa je iz gozda pritekel še Lars in skupaj so stekli po poti.