Elwenski grad

Merenwen je vstopila v Grad. Znašla se je v veliki dvorani. Nellas je bila ob njeni strani, saj je ravno ko je Merenwen Nellas kazala vrt in rastline prišel sel in povedal, da ju pričakuje kralj. Seveda je Merenwen takoj odhitela v palačo. V dvorani je videla, da je sedel kralj ob njem pa so stali svetovalci in v kotih dvorane je videla tdinekatere služabnike. Priklonila se je nato pa vprašala: "Kaj želite?" in se zazrla proti njemu.

Kralj Teleprion je vstal in pogledal prišleke. ''Hčerka, ti si se prijavila na to nalogo? Tega res nisem pričakoval od tebe, vendar sem zelo ponosen'', je povedal s svojim globokim glasom. ''No, krasno. Uredimo podrobnosti!''

Povabil je Merenwen in Nellas, naj sedeta in sedel tudi sam. ''V mestu izvidniki poročajo o izjemno nenavadnih pticah. So živo modre, skorajda kovinske barve, zato zgledajo kot stroji, a zagotavljam vama da so živa bitja. Takih ptic nismo opazili še nikdar. Največ se spreletavajo v okolici palače, in resnično sumimo da so vohuni. Vajina naloga je, da ujameta eno od njih. Če so ptice vohuni, potem imajo gotovo dar govora. Morata jo pripraviti do tega, da spregovori in vama izda kdo jo pošilja. In, previdno. Lahko so nevarne.'' Zaskrbljeno je ošinil svojo hčerko, nato pa odšel. ''Če imata kakšno vprašanje, vprašajte Hirosta'', je še navrgel, preden je zapustil dvorano in pokazal na suhega svetovalca srednjih let.

((tako. če se spomnite še kakšnega vprašanja vprašajte in odgovorim kot Hirost. sicer pa vprašanja vsaj, kje začeti. nellas če si tu začni pisati, sicer pa se bom pozneje pridružila mery))

"To je moja solžnost" je le odvrnila Merenwen. Nikoli ni kazala, da je kraljeva hčer. Kot, da bi bila le princesa in nič več. Ko je kralj povedal opis ptiča si ga je v glavi poskusila narediti sliko ptice. Merenwen je pogledala mladega svetovalca ihn dejala: "Prosila bi, če mi tukaj na gradu naredijo kakšno orožje. Saj v mestu ni nobene orožarne in ne bi rada vzela časa od naloge, ko bi potovala v Lossarnach, ki je najbližje mesto z orožarno. Vendar ne vem koliko časa bi trajalo. Če bi mi ga naredila bi vam plačala".

Hirost je pokimal Merenweninemu vprašanju in ju odpeljal v sobo poleg dvorane. Tam je bila kraljeva orožarna in pustil je dekletoma, da si izbereta orožja. Vmes je še prekinil tišino in svetoval, naj vzameta lok in pa kakšen nož, za vsak primer, težkih mečev pa ne bosta potrebovali. Ko sta si dekleti izbrali orožje, so šli nazaj v dvorano in tam je še rekel: ''Pojdita ven in po zunanjih stopnicah splezajta na streho gradu. Tam si poiščita dobro zasedo in čakajta na ptice. Tamle imata malico'', je še rekel in pokazal na mizo z dvema vrečama. ''Srečno.''
Zapustil je dvorano.

((kje je nellas??? če ne misli pisati napiši da ima ona strah pred višino in da greš sama na nalogo. pišete v TEJ temi.))

Merenwen je prikimala Hirostu in stopila za njim do sobe zraven te. Notri je bila orožarna. Videla je vse vrste orožja od Loka do Sajev. Hitro si je zbrala čudovit, velik, bel lok, ki ji je vstrezal in puščice. Lok in puščece si je poveznila čez hrbet. Vedno je imela od orožja najraje lok, čeprav ima rada tudi saje. Spominjala se je svojega otroštva. Takrat, ko je še živela na očetovem gradu. Redno je poklical koga a grad da bi jo uril v bojevanju.

Če pa je našel kakšnega čarovnika jo je moral učiti magije. Spomnila se je, kako se je tega veselila. Nek čarovnik ji je celo rekel da je nadarjena za magijo. Ko se je zbudila iz sanjarjenja je, da je Hirost pokazal na mizo in rekel, da je to njuna malica. Stopila je do mize in vzela obe malici. Eno je dala nellas drugo pa si zavzala za pas, da bi lahko bolje plezala. Hodila je proti zunanjim stopnicam. Zraven nje pa Nellas. Nekako se je spomnila Hirostovih besed. "Najti si morata dobro zasedo" je rekel. To ne bo težko si je mislila Merenwen Grad ima tako veliko stolpičev.

Ko so prišli do konca stopnišča je Merenwen skočila na streho. Napoto ji je delala njena obleka, ki jo ni imela časa zamenjati za hlače in majico, ker ni bilo časa. Splezala je do sredine strehe in večkrat skoraj padla. Pogledala je nazaj, če je Nellas za njo in dejala: "Kako se držiš" in se nasmehnila. Začela se je razgledavati okoli da bi našla zavetje. Hitro se je odpravila proti tistemu na zahodni strani strehe. Namestila se je med streho in stolpičom. Tako, da je noge stegnila do stolpa. Odvezala je malico in jo položila poleg sebe. Lok je dala z hrbta in ga prijela v roke. Tul z puščicami pa je pustila na hrbtu. "In zdaj čakava" je rekla bolj sama sebi, kot pa Nellas.


((Nellas bo pisala sam najprej ni razumela))

Prišli sta do predela strehe, kjer je bilo treba priti po dokaj ozkem prehodu med dimnikom in robom strehe. Merenwen to ni delalo težav, Nellas pa se je zvrtelo in če jo ne bi prestregla, bi mogoče še padla. Tako si ji predlagala, naj preneha z nalogo, saj si vedela, da bosta mogli delati na veliki višini. Pospremila si jo do trdnih tal, nato pa se povzpela nazaj. Malo si si uredila zasedo, nato pa se začela ukvarjati s puščicami. Na konec petih puščic si privezala vrvico, ki so jo našla v tulu. Tako boš ustreljeno ptico lahko potegnila nazaj. Vrvi so bile iz prožnega materiala, obogatene z magijo, tako da so se raztegnile do velike dolžine, niso se zapletale in bile so lahke, a močne.
Upala si, da si se naučila streljati dovolj natančno. Čez nekaj časa se ti je zazdelo, da imaš preslabo postavljeno zasedo. Bila je udobna in dovolj skrita, a vzhodno stran gradu ti je zakrivalo več stolpov. Se boš premestila?

(tako. odloči se. napiši dolg post. ta je bil v redu, ampak malo pazi na pravopis. piši, kaj si delala med čakanjem. na koncu lahko omeniš, da se ti je zdelo, da vidiš ptico ampak jaz razsodim, če si jo res. odvisno od tega, kako dober bo post)

((Mislm, da sm kr dost napisala ))


Merenwen je dejala Nellas, da bi se bilo boljše premestiti. Zato sta pobrali stvari in začeli lezti po strehi. Nekaj časa sta hodili po njej. Nato pa je Merenwen strgala svojo obleko tako, da ji je segala le do kolen Tako bom lažje plezala si je mislila. Ko bova odšli nazaj v moj dvorec bom šla po blago in si sešila novo. Sama je kar dobro šivala. Ko je bila še doma na očetovem gradu je bila prijateljica z hčerko ene izmed služabnic. Ta jo je naučila šivanja. Strgan del obleke je spravila v torbo.

Z Nellas sta prišli do dela, kjer je bilo treba hoditi po ozkem prehodu. Merenwen je rahlo skrbelo, da ji ne bo vspelo vendar ji je šlo brez težav. Pri Nellas je bilo drugače. Hudo se ji je zvtelo. Merenwen je hitro stopila do nje in jo prijela za roko. Lahko bi padla. je mislila Merenwen. Če bi se to zgodilo bi najbrž obstala kjer sem in ne bi mogla dol. Zaradi žalosti in strahu. Nellas je bila videti enako pretresena. Merenwen ji je dejala, če bi raje odšla nazaj na tla. Nellas ji je pritrdila z da. Merenwen ji je pomagala do tal kar je bilo rhlo težko saj je bila Nellas napol ohromela zaradi strahu.

Ko sta prišli do tal se ji je Nellas zahvalila in se odpravila po stopncah. Merenwen je še počakala, da je izginila za ovinkom. Odprla je torbo in ven vzela strgan del obleke. Položila ga je na tla. Vendar si je premislila. Mogoče mi bo prišel prav si je rekla Nato se je ponovno zavihtela na streho, da ji je krilo plapolalo okoli nje. Ponovno je splezala de prejšnega zavetišča. Zložila si je stvari okoli sebe. Vzela je puščice in vrv. Vrv je nevezala na puščice. Zato, da bi lahko, ko bi vstrelila v ptiča ga potegnila nazaj. Upala je, da je dovolj dobro streljala.

Ravno, ko je končala navezavati vrv na puuščice je opazila da ji na vzhodni strani gradu neboprekriva preveč stolpov tako, da ni videla tako dobro, kot če bi bila drugje. Zato je pobrala svoje stvari, česar se je že naveličala saj je med to nalogo to že velikokrat naredila. Hitro je stekla po strehi in se napotila proti vzhodni strani, ko je padla. Nekaj metrov se je zapeljala po strehi do konca. Padla je čez rob. Zadnji trenutek se je oprijela roba. Lahko se je zahvalila temu, da je vilin. Če bi bila človeška ženska se skoraj, da ne bi mogla dvogniti.

Zdaj pa se je lahko lahkotno zavihtela nazaj na streho. Nadaljevala je pot po strehi tokrat bolj počasi in oprezno. Ko je prišla, do vzhodne strani je hitro našla zavetišče saj je bilo stolpičev res veliko. Udobno se je namestila. Kar naenkrat je slišala petje ptiča, ki ga še nikoi prej ni slišala. Ko pa se je prikazal ptič je bila prepričana, da je to tisti o katerem je govoril kralj, njen oče.

A gleženj te je ostro zabolel in ugotovila si, da si si ga med padcem očitno zvila, pa zaradi adrenalina tega nisi opazila. Ko pa si spet pogledala v nebo, ptice ni bilo več. Bila si pred veliko dilemo. Gleženj bi si z magijo gotovo mogla pozdraviti, saj boš morda mogla teči za pticami, vsekakor pa naloge ne boš mogla opraviti sede. A za urok, ki pozdravi zvin je potrebno veliko moči, ki jo sicer imaš, a te bo popolnoma izčrpalo. Zato boš prešibka, da bi celo napela lok, ptic pa je očitno v tem času največ, saj vidiš že dve, in bojiš se, da boš zamudila priložnost, če si boš zdravila gleženj. Streljati pa sede ne moreš oziroma je velika verjetnost da boš zgrešila, ker je takšen položaj izjemno otežen. Boš poskusila?

((Spet ti dajem ene odločitve... =) no ja isto kot prej, odloči se, opiši to kar sem jaz npr. v enem stavku potem pa tvoje odločitve in razmišljanje... Sicer je bil post vsebinsko zelo v redu, ampak pravopis... Taprvi odstavk je kul. pol si pa začela očitno bolj hit pisat in pravopis je spet pokazal svoje zobe...
vspelo - uspelo
zvtelo - zvrtelo
rhlo - rahlo
itd....
drugič probaj večkrat prebrati in pregledati post. pa upam de ti ne težim preveč. in da boš še danes lhka odgovorila.))

((Sorry za napake Bom pol k ta post napišem jih popravla. Odločitev. Hmm... Nimam pojma kaj naj zberem. Bom počakala, da pride navdih ))

Ko se je Merenwen udobno namestila ji je v gležnju pojavila ostra bolečina, ki je prej sploh ni opazila. Hitro ga je potegnila k sebi in ga pregledala. S dotiki je le prišel nov val bolečin. Vendar se za njih ni zmenila. Videla je, da je imela zvit gleženj. Pa ne ravno zdaj[i] si je mislila. [i]Najbrž sem si ga zvila, ko sem padla Žalostno je pogledala proti gležnju. Premišljevala je o tem, da bi ga ozdravila z magijo. Vendar bi trajalo preveč časa in vzelo bi ji preveč moči. Tako, da ne bi bila dovolj močna niti toliko, da bi napela lok.

Tako naloge ne bi mogla opraviti in ptičji vohun bi pobegnil in vse povedal njihovih sovražnikom. Merenwen je poskusila vstati a bolečina ji je to preprečila in padla je nazaj. Nato pa se je zamislila in poskusila najti rešitev. Kar naenkrat jo je prešinilo. "Le delno jo bom pozdravila. Tako bom imela dovolj moči za streljanje a bom vseeno lahko vsaj stala." si je potiho dejala. Ko je pogledala v nebo ptiča ni bilo več tako, da jo ni skrbelo to, da bi mogla to hitro narediti. Se bo že vrnil si je mislila. Roko je dala na gleženj in ga začela zdraviti.

Čutila je kako ji to vzema moč a noga je ni več toliko bolela. Prenehala je in odleglo ji je. Ko je vstala je bila manj močna, kot prej ampak vsaj stala je lahko, čeprav z bolečino. Zopet se je vsedla zraven torbe in ven vzela del njene obleke, ki ga je strgala. Zdaj je bila srečna, da ga je vzela s sabo. Obvezala je gleženj. Vzela je lok in stala poskusila ga je napeti. Vspelo ji je vendar z veliko napora. Vsedla se je in z pasu odvezala vrečo z hrano. Prej sploh ni vedela vendar je bila zelo lačna.

Hitro je pojedla hrano in takoj se je počutila bolje. Prazno vrečko je spravila v torbo. Ven je vzela Vrvico in spela svoje lase v konjski rep. Svojo krono pa spravila v torbo. Prej je hotela čim hitrej priti v palačo tako, da je nanjo pozabila. Veliko ji je pomenila in ni je hotela izgubiti. Na vrhu enega od stoplpov je videla ptiča. Ali vsaj tako je izgledalo. Lahko, da je samo svetloba si je mislila Merenwen. Vendar ni hotela tvegati. Videla je, da v svojem zavetišču ne bi mogla dobro streljati. Vendar če ne bi bila tukaj bi jo ptica, če je bila to sploh ptica najbrž opazila.

"Tvegala bom" si je rekla. Prijela je lok in hitro stopila ven na odprto. Napela je lok in vtrelila. Ni hotela pogledati kaj se je zgodilo. Vendar je vsekakor nekaj slišala. Mogoče jo je puščica zadla. Mogoče prestrašila njo ali druge ptice, ki so bile okoli nje. Možnosti je bilo veliko, vendar je Merenwen upala na najboljšo.

Potegnila si vrv k sebi, a nazaj si privlekla le puščico. Bila si razočarana, a ko si konico natančneje pogledala, si opazila nekaj modrega puha, zataknjenega v režo. Ugotovila si, da si ptico zadela, kar ti je vlilo nekaj upanja. A očitno si streljala prešibko, da je nisi prestrelila. Zdravljenje ti je vzelo več moči, kot si pričakovala in s strahom si pomislila, kaj bi bilo, če bi poskušala popolnoma pozdraviti zvin. Najbrž bi kar omedlela.
Morala si si povrniti moči. Najlažje bi to dosegla tako, da bi jedla a svojo malico si že pojedla. Zato ti ni preostalo drugega kot čakati. Postala si utrujena in na toplem soncu si zadremala.
Zbudil te je mraz in z grozo si ugotovila da je sonce že zašlo. Ti pa nisi opravila svoje naloge in tudi ptice so izginile. Vendar pa so se ti moči povrnile.
Lahko bi se vrnila domov, vendar te je ob misli na to možnost kar streslo, saj bi mogla s poškodovanim gležnjem plezati na tla. Po drugi strani pa tudi prenočiti na strehi ne bi bilo prijetno. Vendar bi si lahko z različnimi uroki olajšala prenočitev, moči pa bi si povrnila med spanjem...

((SPEt ena odločitev =) kaj nism prijazna? heh...
Jooj mery kaj mi delaš problemov s tem pravopisom..
*se* ji je v gležnju...
*Z* dotiki
le prišel - prišel le
za njih - zanje
vohun - vohuni
njihovih - njihovim
VSEDLA - USEDLA (!!!)
Vzela je lok in stala poskusila ga je napeti. - Vzela je lok, vstala in ga poskusila napeti.
VSPELO - USPELO (!!!)
hitrej - hitreje
stoplpov - stolpov
VTRELILA - USTRELILA (!!!)
zadla - zadela
Pa malo ti vejice delajo probleme in oblika stavkov... ampak bo =)

Upam res da mi ne zameriš zarad vseh teh popravkov. Nevem no ampak zdi se mi, da si že ful boljš pisala. Npr. na Eragonu. Bolj se bo treba potrudit ane =) sej vem de znaš ...
Če mi zameriš povej in bom nehala.

No ja. Se mi zdi da bi blo prekmal konc če bi že nehala in sem ti dodatno zakomplicirala. Sej jutri boš najbrž že konc. Če se boš potrudla s posti. (jutri v RPG lajfu mislim)
Srečno ))

Merenwen se je sesedla na streho. Mislila je, da je imela dosti moči vendar se je motila. Celo strel jo je čisto izmučil. Potegnila je vrv proti sebi. Z njo je prišla le puščica in Merenwen je bila razočarana. Nekaj časa je samo tiho sedela. Nato pa videla nekaj modrega. Hitro je natančno pregledala puščico in videla, da je na njej moder puh. Rahlo se je nasmehnila, vsaj zadela jo je. »Vsaj ni bil privid« si je dejala in se zasmejala. Ptico sem očitno zadela si je mislila Vemdar mi je zdravljenje vzelo preveč moči za močen strel. Tako, da ptice puščica ni prestrelila.

Kaj bi se šele zgodila, če bi ga čisto pozdravila? je z strahom pomislila.Če bom hotela narediti nalogo do konca si je mislila Si bom morala povrniti moči. Če bi še imela malico to ne bi bilo tako težko, saj bi ji ta najhitreje povrnila moči. Vendar je Merenwen malico na žalost že pojedla. Zato je lahko le počakala. Odšla je nazaj k svojim stvarem in jih objela. Čakala je vsaj eno uro, vendar je postala zaspana in toplo sonce jo je vspavalo, da je začela dremati. Tega se sploh ni zavedala. Nenadoma jo je nekaj zbudilo.

Vendar oči niso hotele, da bi jih odprla in zato jih je pustila zaprte. Merenwen je treslo od mrazu in vedela je, da jo je ta zbudil. Končno je odprla oči in videla, da je sonce že zašlo. Nisem še opravile naloge je z strahom mislila. Ko se je ozrla naokoli je videla, da so ptice izginile. Čutila je kako so se ji moči povrnile. Pomislila je, da bi odšla domov vendar, ko je pomislila na plezanje z poškodovanim gležnjem jo je kar zmrazilo. Vendar spnje na strehi je bilo skoraj enako grozna misel.

Vendar je vedela, da si moči lahko povrne med spanjem. Na koncu se je odločila, da bo spala na strehi. Vedno si spanje lahko naredim bolj vdobno z uroki. Upala je samo, da zjutraj ne bo preveč lačna. Začela je z delanjem svoje postelje, če ji je sploh lahko takko rekla saj je bila le streha, bolj udobne. Malo moči mi bo vzelo si je mislila vendar se mi bo povrnil med spanjem.

Začela je potiho govoriti besede za vrok. Hotela je uročiti majhen del strehe, da bo mehek, kot blazila. Vspelo ji je in bila je zadovoljna z sabo. Naslonila se je na blazino. Še prej si je dala lok in puščice z hrbta. Tako ji je prijalo ležati. Lahko bi bila tako cel dan. Poskušala je zaspati a se je lahko le prematavala in mislila na naslednji dan Kako bom dobila ptico je bila njena glavna misel. Naposled ji je vspelo zaspati in poglobila se je v sladke sanje.

((Ja zelo si prijazna. Sorry. Ne gre drgač.
Ne zamerm ti. Kako ti lahko pade na pamet!
Ja, kot tolažilno, ne. Jutri bo že konc ampak jutri se lahko vleče.
Res iskreno mi je žal da se je tok časa vlekel. Smo mel spis.))

((Hmm Mery... njaprej ful sori de si tuk čakala. V opravičilo ti lhk povem, de so bli zadne čase doma tečni in sm včasih gor pršla tok, de sm zrihtala vse drugo, pol pa nism mela več cajta za rpg... No ja pa mal sm tut lenoba priznam...))

Zjutraj te je prebudilo žvrgolenje ptic in to te je kar vrglo pokonci, saj si toliko mislila na ptice, da te je njihov glas moral prebuditi. Ampak to so bile navadne ptice in ne tiste, velike, že kar strašljive ptice z modrim perjem. Ker pa je bilo sonce že visoko in si sklepala, da je ura že vsaj 11, si se odločila, da boš vstala. Spanec ti je resnično povrnil moči in tudi toplo je že bilo.
Zdaj si si morala nekako priskrbeti hrano, lahko tudi s čarovnijo, saj to ni bil tako izčrpavajoči urok kot zdravljenje. Morala si tudi preklicati druge uroke, ki si jih naredila zvečer. Nato si se mogla pripraviti, da boš čimbolj pozorna na ptice, ko bodo prišle.

[Tale zadnji post si bolj slabo speljala. Brez zamere, ampak opisala si samo, kar sem jaz in samo v zadnjem odstavku si nadaljevala zgodbo. Drugače si dobro vse napisala, samo bolje bi bilo, da bi to povzela v enem odstavku in nadaljevala že naslednji dan. Emm... ja. Zdaj napiši to, da si preklicala tiste uroke in jedla, potem pa lahko kar napišeš za ptice in to... lahko tudi streljaš, če si zadela določim seveda JAZ.

Heh.. Naš stari znanec, pravopis.. =) ne bom preveč težila, sam nekaj stvari, ki so mi 'padle v oči':
Vemdar - Vendar
vspavalo - uspavalo
vdobno - udobno
vrok - urok
blazila - blazina
vspelo - uspelo
vspelo - uspelo
Nasploh ti največje probleme delajo teli v-ji namesto u-jev. Vse drugo je samo nenatančnost pomoje. Veselo piši! In še enkrat sori]

((Čist vredu je, sploh ker sm si jz tud tok časa vzel. No priznam doma mi nihče ne teži... Sm pač lena . Edin depresivna sm bla ful zadne čase))

Merenwen se je zjutraj zbudila z krikom. Ravno je imela nočno moro; V sanjah so jo lovile strašljive, ogromne modre ptice. Kolikor se je že trudila, da bi jih zadela, ni mogla. Zaradi teh sanj ni bilo možnosti, da je žvrgolenje ptic ne bi zbudilo. Vendar, ko je pogledala v nebo se je razveselila saj po nebu niso jadrale te ptice, ki so jo strašile v sanjah vendar navadne. Ko je še malo pogledala naokoli je videla, da je sonce že visoko na nebu. Če je imela prav je bilo ura vsaj enajst. Lopnila se je po glavi in si očitala ker je ustala tako pozno. Merenwen se je počutilo zelo dobro. Veliko bolje, kot prejšni večer. Spanec mi je res povrnil moči si je mislila.

Začelo ji je kruliti po trebuhu in ugotovila je, da je lačna. Morala si je priskrbeti kakšno hrano. Nekaj časa je premišljevala kaj bi lahko jedla. Lahko bi tudi enostavno ujela eno od ptic, ki so letele čez palačo a Merenwen že od malega ni jedla mesa, saj so se ji živali zelo smilila. Vsakič, ko so imeli na dvoru njenega očeta pojedino in je bila tam je skoraj bruhala, ker so se vsi mastili z mesom. Nazadnje se je odločila, da si bo pričarala hrano. Iz vreče v kateri je imela hrano je potegnila leseno posodo, ki jo je prinesla s sabo. Začela je šepetati magične besede in nazadnje je pred njo, v posodi zagledala sadje. Vesela je pojedla eno jabolko ter en korenček nato pa preostanek hrane pospravila v torbo.

Hitro je odčarala še uroke z katerimi si je včeraj spanje naredila bolj udobno. Malo je še poležavala na toplem soncu, kar ji je zelo dobro delo. Končno se je prisilila, da se je dvignila. Tako bi lahko poležavala cel dan. Hitro je vzela lok in vrečo. Stopila je za stolp, da je ptice ne bi videle, ko bi prišle. Oprezno gledajoč nebo je čakala še približno pol ure. Na nebu je začenjala videvati nekaj tisih strašljivih, velikih modrih ptic o katerih je sanjala. Hitro se je skrila za stolp. Nato, ko je bila prepričana, da jo ptice ne vidijo je vzela lok ter stopila izza stolpa. Puščico je vsmerilo v eno izmed ptic. Hitro je ustrelila. Videla je, da je ptico zgrešila. Bila je malce razočarana a jo je ponovno poskusila zadeti. Z priprtimi očmi je pogledala ali jo je zadela. Kar je videla jo je zelo presenetilo.

((Upam, da je bil ta post boljši Mal je kratek ampak OK. Evo sm pregledala za napake ))

((Ful dober post, mery! se vid de nimaš tok napak. Pa tut stil je ful bolši. =))

Videla si, da si zadela ptico. Bila si zelo presenečena, a si se hitro zbrala in potegnila vrvico k sebi. Videla si, da bo ptica kmalu padla dol, saj si ji prestrelila krilo in bi ptica kmalu zdrsnila iz puščice. Vrvice si nisi upala premakniti, da ptica ne bi padla. Poleg tega pa je bila hudo ranjena. Morala boš uporabiti vso svojo spretnost ter magijo, da boš ptico spravila do sebe in preprečila da umre, potem pa jo prisiliti, da spregovori.

((tako. zdaj napiši tisto, za kar sem ti dala iztočnice zgoraj. bodi čimbolj natančna. če bo post zelo dober, boš že končala. ne pozabi ne smeš napisati, da je ptica govorila, ampak samo kako si jo poskušala prisiliti, da bi govorila, če bo res napišem seveda JAZ.
post je bil glede pravopisa ZELO dober.
vsmerilo - usmerila
vstrelila - ustrelila
oboje v zadnem ostavku, ko najbrž nisi več tako pazila. razlika s prejšnjimi je velikanska =) res napreduješ. Kul!))

Merenwen je videla, da je zadela ptico. Čez obraz se ji je raztegnil širok nasmeh. Končno, si je mislila, Naloge je skoraj konec. Po tej noči polni mor se je tega še posebaj razveselila, a se je hitro zbrala, saj naloge le še ni bilo konec, čeprav si je tega zelo želela. A ko je Merenwen pozornost posvetila ptici, je videla, da bo ptica kmalu padla, saj ji je prestrelila krilo. Merenwenina roka je otpnila. Ni upala premakniti vrvice niti za milimeter, saj če bi jo, bi ptica padla. Joj, si je mislila, Kaj naj zdaj? Trajalo je le nekaj sekund, da se je spomnila rešitve. ''Magija!'' si je tiho dejala. Upala je, da ima dovolj moči za to, nato pa še zdravljenje ptice.

Malo več časa je trajalo, da se je spomnila uroka, s katerim bo pripeljala ptico proti sebi. Na koncu se je odločila za urok, s katerim bo pričarala majhno nevidno ploščad, na katero bo položila ptico. Zaprla je oči in se skoncentrirala na urok. V mislih si je predstavljala, kako bo potekala pot ptice na ploščadi do nje. Urok je začel delovati in Merenwen je odprla oči. Potegnila je vrvico in ptica je padla ter pristala na lebdeči ploščadi. Merenwen je dvignila roko in ploščad spravila k sebi. Ko je bila ploščad dovolj blizu nje, je ta ptico nežno povzdignila in jo položila zraven sebe. Ptica se ji sploh ni upirala, saj je bila napol mrtva. Mery je počepnila zraven ptice in jo začela zdraviti.

Še prej je ptico zvezala tako, da ji, ko bo ozdravljena, ne bo mogla pobegniti. To mi bo vzelo veliko moči, si je mislila, Upam, da ne toliko, kot takrat, ko sem si zdravila svojo nogo. Res se je bala, da bo zaradi izgube moči omedlela, saj ji je je tudi ploščad vzela veliko. Globoko je vdihnila in položila svojo roko na rano. Ko je končala, je bila vesela, saj ji to zdravljenje ni vzelo toliko moči, kot je mislila. Tako, ptica je ozdravljena, si je mislila Mery. Zdaj pa je na vrsti mučenje. Merenwen se je ptica smilila, a vedela je, da, če je ne bo mučila, ne bo nič izvedela. Mery ni imela bodala, zato je vzela iz tula puščico. Obrnila se je k ptici: »Če ne poveš, kdo te je poslal, te bom mučila,« je dejala, »Tako, da raje povej, kar veš«. Ptica ni niti odprla kljuna. Tako jo je Merenwen začela mučiti. Ptica je bila pogumna, a na koncu se je le vdala.

((Evo napisala Upam, da je vredu. Mal je kratek. Sorry ))

((lol, splo ni kratek! ful dobro si vse opisala. Mislm tisto mučnje bi mogoče lhka bolj podrobno ampak je okej. Bom še nekaj js, pa itak mormo pohitet zarad aque. še vedno napreduješ. lepo, lepo... ))

Ko si pozdravila tako majhno bitje, ti to sploh ni vzelo veliko moči in bila si zadovoljna, saj je to pomenilo, da postajaš vedno bolj sposobna čarovnica. A ker ti ptica ni hotela izdati ničesar, si vedela, da jo boš morala mučiti. Čeprav si vedela, da ptice ni ustvarila narava in se ti ne bi smela smiliti, je še vseeno izgledala kot žival.
Zato si z rahlim odporom s puščico začela prebadati njeno pravkar pozdravljeno krilo, a ptica je kjub bolečinam še vedno molčala. Zavzdihnila si, saj tega nisi hotela storiti a vseeno si na plano potegnila majhen nož in začela ptici rezati nepoškodovano krilo stran od telesa. Z gnusom si opazovala modro in neobičajno gosto kri, ki je mezela stvoru iz telesa.
Ptica je bila pogumna a bolečine so bile prehude in še preden si zarezala do polovice, je spregovorila. Njen glas je bil mrzel in nečloveški. "Nehaj. Prosim, povedala ti bom vse-", z bolečino je vdihnila, "vse, samo nehaj me mučiti. Ne-" Nehala je govoriti, a vedela si, da si jo zlomila. V njeno krilo si poslala sunek zdravilne magije; dovolj močen da so se zacelile žile in koža in ni bila v nevarnosti, da bi izkrvavela in premalo močan, da bi ji zacelil kite, mišice in živce, tako je še vedno čutila vso bolečino. Od nje si zahtevala, naj ti pove vse o tistemu, ki jo je poslal in razlogih za to. Govorila je dolgo v nepovezanih stavkih, izvedela pa si naslednje:
Ptico je poslala Naith, kraljica Fin Hollena in temnostranka. Dolga leta, stoletja so se škratje držali mirovne pogodbe, ki so jo davno sklenili z vilini. A Naith je drugačna. Ne meni se za stare zakone in ima za veljavno in resnično samo to, kar določi ona sama. Zato se je odločila, da bo enkrat za vselej premagala viline in da bodo v Forestu zavladali škratje. Modre ptice je poslala, da bi čimveč izvedela o kraljevih načrtih za prihodnost in ga napadla, ko bodo vilini najbolj šibki.
Več ti ptica ni mogla povedati in zavezala si jo v v rečo. Nato si se spustila iz strehe in šla do kraljeve dvorane. Tam si povedala kralju in njegovem svetovalcu Hirostu vse, kar si izvedela in jima tudi predala ptico. To sta potem izročila strokovnjakom, naj jo pregledajo. Tebi je Hirost povedal, da je tvoja naloga zaključena in ti predal mošnjo denarja za nagrado.
Nato je v dvorano prišla mladenka z imenom Aqua in pojasnili so ti, da ima ona nalogo iti kot izvidnica v Fin Hollen. Vendar se je pojavila težava, saj Aqua ni poznala dežele tako dobro, da bi do tja prišla, ne da bi se izgubila, po cestah pa bi trajalo predolgo. Tako so se vendarle odločili, da jo boš pospremila. Do Finn Hollena bosta tako potovali skupaj. Dobili sta precej orožja in nekaj opreme za potovanje, pa tudi dva konja (izposojena). Hirost vama je razložil, da pojdita najprej naravnost na sever do zavoja reke Lois, potem pa na vzhod. Mery naj bi zapustila Aquo takoj, ko bosta zagledali mesto, saj se bo ena vilinka lažje prikradla notri kot dve.

((Mery za uspešno opravleno nalogo z 8 napisanimi posti dobiš 6.000 zlatnikov (ti bom dodala denar), 1 točko napada, 3 točke spretnosti, 2 točke inteligence, 2 točki ostrovidnosti in 4 točke magije (dodaj si v podpis, ampak ne kot seštevanje ampak preprosto spremeni vrednost npr. iz 8 na 9.
Nobeni ni treba odgovoriti v tej temi, saj s tem postom zaključujem nalogo. Pišita v temi Gozd Araw. Poglejte si zemljevid. Ko prideta iz gozda, bosta pisali v Travnikih. Ampak v gozdu napišite vsaka vsaj dva posta. Mery upam da nimaš nič proti če nadziram jaz, dokler boš ti spremljala Aquo. Sej bom kmalu napisala, da je prišel sel in boš Aquo zapustila še preden bosta zagledali Fin Hollen, tako da ga bo morala najti sama. ))

Merenwen je jahala po savani, ko je slišala človeka, ki jo je klical. Kaj bi lahko bilo to si je mislila Upam, da ni past. Hitro je obrnila konja in odjahala nazaj v gozd. Ko je prišla do gozda je začela premišljevati kolikokrat je že odšla od gozda do savane in nazaj. Mogoče je to zakleta pot si je navihano mislila. Pogledala je kdo jo kliče in videla sela, ki je bil prijatelj njenega očeta zato je vedela, da ni past. Njen oče mu je zelo zaupal in vedela je da se ne bi zmotil o človeku. Vzporedno od njega je na svojem konju sedela še mlada črnolasa vilinka. Merenwen se ji je prijazno nasmehnila Nikoli je še nisem videla si je mislila.

Merenwen se je še nasprej smehljala in ni vedela zakaj sta sel in črnolaska tako resna. Že ob besedi »kraljica«, ki jo je izrekel sel so se ji naježila ušesa. Nikoli je ni nihče klical kraljica, saj je bila le princesa. Vendar se je to zdelo nepomembno, ko je slišala selove naslednje besede. Komaj je razumela kaj je rekel, nato pa se je spomnila svojih sanj, ki jih je imela prejšnjo noč in presunilo jo je, »Resnične so... Moje sanje so se resnično zgodile« je dahnila in se ozrla k selu z prestrašenim obrazom. Šokirano se je zazrla v črnolasko in sela. Tisok misli ji je drvelo po glavi, Oče mrtev... Jaz kraljica... Bila je tako šokirana, da ni mogla normalno misliti. Nisem pripravljena biti kraljica ji je drvelo po glavi, ko je žalostno odgovorila selu: »Mene je še najbolj šokiralo«. Ne morem verjeti si je mislila Kraljica. Nevidna solza ji je spolzela po licu.Vedela je, da bo kralj umrl vendar si je vseeno želela da bi živel dlje... Vendar selove besede so jo spravile v red, Prav ima si je mislila Elwe me res potrebuje. Svojega konja je postavila vštric z selovim. »Srečno« je zaklicala mladi vilinki nato pa je v lahnem teku začela jahati k Elweju. Ko mi vsaj ne bi bilo treba več tja, si je žalostno mislila.

Pot do Elweja je bila kratka, a Merenwen si je želela da bi trajala dlje saj se ji tako ne bi bilo treba soočiti z resnico. Ko sta prišla do palače sta konje pustila zunaj in se odpravila naprej. Počasi je hodila za selom po palači, do sobe svojega pokojnega očeta. Čutila je kako jo je sel nekajkrat zaskrbljeno pogledal in Merenwen se mu je slabotno nasmehnila. Ko sta prišla do kraljeve sobe je Merenwen zastal dih. »Nisem pripravljena« je potiho dejala a je s težavo odprla vrata. Videla je razne pravnike, ki so sedeli ob njenem mrtvem očetu. Ko so jo pravniki videli so se z resnim izrazon umaknili. Merenwen je stekla čez ogromno sobo in se sesedla poleg očeta. Želela si je, da bi bil tu kdo, ki bi jo potolažil. Ni vedela kaj storiti, lahko je le sedela tam. Ni bila človek, ki bi se jokal, zato se je vsa njena žalost nabirala v njej. »Kraljica« je slišala reči enega od pravnikov. Pogledala je proti njim in eden ji je dejal: »Vaše kronanje mora biti še danes, Elwe potrebuje vladarja«. Deloval je hladnokrvno vendar mu je Merenwen videla v očeš, da je žaloval za kraljem.

Merenwen je počasi vstala. »Pridite z mano« ji je dejal sel, ki je stal ob zidu v sobani »Morajo vas urediti za kronanje«. Mery mu je sledila do ene od soban, kjer so že čakale spletične. Vsedla se je na mehek stol na sredini dvorane in komaj je zaznavala kaj se dogaja. Uredili so jo od nohtov na nogah do las. Ob drugem času bi jo to zelo veselilo vendar je bilo zdaj ravno obratno. Na stojalih je viselo ogromno čudovitih oblek in katerih je lahko izbirala Merenwen. Izbrala je prelepo turkizno modro z rokavi do kolen. Njeni lasje so bili urejeni v čudovite rahle kodre, ki so padali okoli njenega urejenega obraza. Čeprav nerada si je morala priznati, da je izgledala čudovito.

Ko je bila po veliko časa končno urejena so jo odpeljali v ogromno dvorano, kjer so bili vsi pravniki. Merenwen se je do takrar že bolj umirila in bila je pripravljena. Vsedla se je na stol pripravljen za njo na koncu mize. »Ali ste pripravljeni, to je velika odgovornost« jo je spraševal pravnik in na sebi je čutila ocenjujoče poglede. »Pripravljena sem« je odgovorila z mirnim glasom. Nato je v spremstvu svojih spletičen odšla do največje dvorane v gradu, do sobane za kronanje. Vedela je, da lahko vanjo pride pol Elweja in da bodo vse oči na njej.

Ko je vstopila v dvorano je šele začutila svojo živčnost. Počasi je hodila po preprogi, ki je vodila do prestola. Zanjo se je zdelo, kot najdaljša pot v njenem življenju. Ko je naposled prišla do konca je, kot je velela tradicija nagovorila prebivalce Elweja: »Pozdravljeni« so njene besede odzvenele v zraku. »Vsi bomo pogrešali mojega očeta, kralja a vas prosim, da me sprejmete, kot vašo kraljico«. Vsedla se je na prestol in prinesli so krono, ki je bila posuta z diamanti in, ko so ji jo posadili na glaavo se je Merenwen počutila mogočno, čeprav jo je začela boleti glava zaradi teže krone. Kronanje je minilo presenetljivo hitro in naposled je Merenwen stala na svojem balkonu z vetrom v laseh in si mislila Končno je mimo...

"Umaknite se," je nekdo kričal, ko je zelo izčrpana Saiaron jezdila v grad. Med njeno odsotnostjo se je namreč vest o tem, da po poskušala ukrasti načrte kraljice Naith, zelo razširila. Pred kraljico se je Airen povzpela na zadnje noge, nato pa je Saia skoraj padla s kobile. "Vaše veličanstvo, tukaj so načrti," je slabotno rekla. Dva dni sta z Airen divjali kot, da jima gori za petami. Le nekajkrat sta se ustavili, da sta se napili vode. Torej, ko je Saiaron oddala skrinjico je še tiho dodala:"Vaše veličanstvo, preden mi izročite kakršno koli nagrado, bi vas prosila za nekaj drugega. Medtem, ko sem iskala načrte sem našla tole." Previdno si je odpela zlati pas z mečem in bodalom v nožnicah. "Morda je nekoč pripadalo kakšnemu vašemu predniku, sedaj pa vas prosim, da mi to podarite za nagrado." Pokleknila je in vse dvignila tako, da je lahko kraljica vzela v svoje roke. Potrpežljivo je čakala na odgovor.

Kraljica Merenwen te je presenečeno pogledala, ko si ji v roke dala skrinjico z načrti. Hitro jo je odnesla do svojih pravnikov. Da bi pregledali skrinjo, nato pa se je vrnila k tebi in spregovorila: »Čestitam za dobro opravljeno nalogo. Zelo smo ti hvaležni.« Prijazno se ti je nasmehnila nato pa pogledala bodalo in meč. Ko si ji povedala da bi namesto nagrade rada meč in bodalo je dejala: »Naj ti bo. Vendar ti moram na žalost reči, da lahko obdržiš samo meč. Kot prvo, ker bi rada pogledala če so škrati našli čarovnika, ki jim je pomagal uročiti meč, pa tudi del zgodovine je in nas spominja na druge bitke. Ko si ji izročila bodalo, ga je hitro pregledala nato pa ga je prav tako dala pravnikom. »Zdaj pa si odpočij. Najbrž si zelo izčrpana. Odpeljala te je do sobe, ki je bila najbrž za goste. Kraljica je naročila služabnici naj ti prinese hrano in pijačo in pred tabo se je kmalu pojavil pladenj hrane.

((Mislm zdej lahko tud samo napišeš da si šla, pa da si se spočila loh pa bl podrobno vse skupi opišeš.
No nalogo si končala z štirimi posti. Za nagrdo si si prslužila meč (ta meč je, kot navaden dolgi meč. Nima nobenih posebnih moči pa nč), +2 točki – spretnost, +2točki – ostrovidnost in 1+točko – napada.))

Saia se je hvaležno okrepčala in malce zadremala, nato pa se je počasi odpravila z gradu. Na grajskem dvorišču je našla nekega konjušnika, ki jo je odpeljal do kobile. Ta je dobila posebno stajo vb hlevu, kjer se je spočila in napojila. Pripravljena za nadalnje potovanje? Je Saia po mislih vprašala Airen. Seveda, pojdiva že. Konjušnik je odprl vrata v stajo, v kateri se kobila prosto sprehajala. Saiaron je Airen nataknila vajeti, nato pa se je povzpela nanjo. V lahkem drncu sta odšli.

Počasi je Luciane prišla do gradu. Ob pogledu na mogočno stavbo jo je zmrazilo in nekaj dlak se je postavilo pokonci. Počasi se je približala vratom in potrkala. Ko se nekaj časa ni nič zgodilo je potrkala še enkrat. Kmalu po drugem trku je pišlo dekle nekaj let starejše od Luciane ter odprlo vrata. Luciane se je pazljivo nasmehnila. "Luciane Lilis Lora Luren Draconisa Sanari." je odgovorila na dekletovo vprašanje kdo je. Pogledala jo je v oči in snela plašč. Pod plaščem je izgledala nekoliko bolje. Pred tem ni razmišljala da gre ne grad, in se ni ubadala z oblačili. Počutila se je malce nerijetno, ker je na sebi čutila preiskovalni pogled dekleta. Naenkrat se je dekle nasmehnilo in jo peljalo v notranjost. Peljala jo je do neke sobe, in potrkala. Odprl je moški. Luciane ga je prvič videla in se je precej plaho nasmehnila. Zdel se ji je precej mgočen. Dekle se je nalahno prikolnilo potem pa odbrzelo dalje škoda, si je mislila Luciane lahko bi postali še prijateljici. Moški ji je nakazal naj vstopi in Luciane se je potrudila, da je izgledala čim manj prestrašeno. Znašla se je v prostorni sobi, ob strani pa je sedelo še nekaj moških, zelo podobnih temu, ki je sprejel Luciane. "Kdo si?" je bilo prvo vprašanje, ki ga je dobila. "Luciane Lilis Lora Lauren Draconisa Sanari, je moje celotno ime. Vilin sem." to je poskušala povedati čim bolj ponosno pa ni mogla čisto prikriti prestrašenega odtenka glasu. Zrli so vanjo, kot da je prišla iz drugega planeta, Luciane pa jih je opazovala enega za drugim in ugotovila, da imajo lasulje. Sklepala je, da so zelo pomembni ljudje. "Prisegaš?" se je oglasil eden izmed moških. "Da. Luciane Lilis Lora Luren Dracoonisa Sanari je moje polno ime. Na festivalu v Beleriandu sem spoznala Merenewen in ko sva se predstavili druga drugi sva ugotovili, da sva sestri. Je še živa? Je na gradu?" je Luciane odgovorila in postavila novo vprašanje. Proseče jih je pogledala. Eden izmed njih je vstal jo prijel za roko in kar precej stisnil. "Dokaži," je zasikal. Luciane je s prosto roko segla do svojega mošnjička, na notranji strani je bil napisan urok. Obrnil je do uroka in moški je zezijal. Obrnil jo je in ji odzadaj potegnil majico iz hrbta. Izrekel je urok in na Lucyni lopatici se je pokazalo znamenje. Luciane je poravnala majico in se ozrla po pogledih moških. Gledali so jo z zaupanjem. Eden izmed njih je ponovno poklical dekle od prej in dekle jo je plejalo do soban. Luciane je vstopila in zazijala. Komaj čez nekaj trenutkov je ugotovila, da ima usta odprta. Soba je bila ogromna. Ob strani je bila velika omara polna oblačil, tako je predvidevala Luciane, postelja je bila enkrat večja od njene v hišici na drevesu, tla je prekrivala mehka preproga, stene so bile okrašene s slikarijami, ob strani so bila vrata v drugo sobo. S kotičkom očesa je Luciane opazila, da se dekle skorajda smeji. "Do zdaj sem živela v hišici na drevesu, nič čudnega ni, da sme presnečena. Mimogrede, kako ti je ime?" je bila Luciane radovedna. "Popolnoma vas razumem gospa." je odgovorila. Luciane ni bilo všeč, kako jo je naslovila tega se bo treba navadit, gospa in vikanje bosta postali del vsakdanjika. Je pomislila Luciane in se vdala usodi. "Lahko malce zaspim?" je vprašala dekle, ki je prikimalo, se priklonilo in odšlo iz sobe. Luciane se je slekla in legla v posteljo. Bila je presenetljivo mehka in Luciane je kmalu zaspala.


[tako pač sem recimo zdaj princesa XD, Mery, boš odgovorila?]

((Moram reč da so mi všeč te moji pomembni ljudje z lasuljami ))

Merenwen je sedela v svoji sobi, ter skozi okno občudovala svoj vrt. Pred njo je bilo nešteto rož in grmov vseh oblik in velikosti. Mery je zavzdihnila in pomislila, da so ji te rastline bolj podobne, kot bi se zdelo drugim. Niso mogle oditi z gradu oz. v Meryinem primeru, niso smele. Odkar so okronali Merenwen za kraljico ji niso pustili oditi z gradu za daljši čas, kot dva dni. Najbrž mislijo, da se je kdo zarotil proti meni, si je mislila Mery, toda tudi grad ni zelo zavarovan, tako da, če se bi kdo zarotil proti meni bi lahko z lahkoto prišel v grad in jo preprosto zadušil med spanjem. Zaradi vsega tega časa na gradu, brez družbe je Merenwen postala kar precej črnogleda.
Ko je končno odtrgala pogled z rož je slišala, da je nekdo trkal na vrata. Hitro je odšla do vrat in jih sunkovito odprla. Služabnico na drugi strani je skoraj zadela in ta je hitro odskočila. "Prišla je vaša sestra Luciane. Pojdite za mano." je hitro zamrmrala služabnica in se odpravila po hodniku. Merenwen ji je sledali in na obrazu se ji je pojavil velik nasmeh, saj jo je končno nekdo obiskal. Ko je prišla do Lucianine sobe se je služabnica ustavila, pokazala na vrata, nato pa hitro odšla. Merenwen je na široko odprla vrata, vendar se je njen veliki prihod pokvaril saj se ji je obleka zataknila za vrata. Vedela sem, da bi morala obleči bolj praktično obleko, si je mislila Merenwen in na hitro ošinila svojo dolgo modro obleko. Na srečo je Luciane spala in ni opazila njenega prihoda. Ko je Mery to videla se je hitro splazila do postelje in stresla Luciane. Ko se je ta zbudila jo je Merenwen navdušeno objela. Luciane še zmeraj ni bila čisto zbujena, Mery pa se je vsedla na posteljo in začela navdušeno govoriti: "Hvala bogu, da si prišla, drugače bi že znorela. Ne moreš si predstavljati kako dolgočasno je lahko tukaj brez družbe..." Mery se je ugriznila v ustnico saj ni hotela odgnati Luciane, "Kako pa si ti? Kako to, da si se odločila priti sem?" je vprašala in se toplo nasmehnila Luciane in počakala da odgovori, saj je ugotovila, da je najbrž povedala preveč na kupu, poleg tega pa tudi prehitro, da se je sploh ni razumelo.

Začutila je, da jo nekdo stresa za ramena. Na začetku se je pritoževala in upirala potem pa odprla oči. Naslednje kar je bilo, je bil objem. Mery. Ni še bila čisto budna ampak objem je vseeno vrnila. Mery je sedla in začela govoriti. Luciane je doumela sporočilo. Dolgčas mi je bilo, še dobro da si prišla bom vsaj imela družbo. Luciane se je nasmehnila. "Po bitki te nisem našla nikjer. Mimogrede, spoznala sem zadnji živi primerek škrata. Tako sem najprej šla do moje hišice na drevesu. Tam sem imela srečo in mi je pomagala ena izmed vilink, Kiana. Potem sem s škratom odšla do škratjih mest in se vrnila sem. Najprej sem prijetno pokramljala s stražarji na obzidju, potem pa sem prišla in tisti z lasuljami so me pregledali z urokom in potem sem šla spat. Drugače sem v redu nekaj modricam in praskam iz bitke navkljub. Pogrešle sem te že po teh nekaj dneh. Na festivalu mi je bila všeč tvoja družba. Pa ti? Kako si kaj?" Se je nasmehnila Luciane, ki se je šele na koncu zavedla, da je povedala ogromno. Počasi se je zbudila in skočila iz postelje. Ugotovila je, da so njena oblačila izginila, zato je stopila do omare in izbrala eno izmed oblek. Oranžno z rdečo obrobo in precej obrijetimi rokavi. Oblekla jo je in sedla na posteljo zraven Mery. Nekaj časa je samo sedela potem pa spet spregovorila. "Ti je mogoče znano kam so odnesli moja oblačila in orožje? Na moj lok in meč sem precej navezana, pa tudi mošnjiček mi dosti pomeni." se je namsehnila in naredila kratek obhod po sobi. Na kratko je pokukala v sobo, za sosednjimi vrati in ugotovila, da je nekaj podobnega kopalnici. Bilo ji je všeč nato pa je zaprla vrata in spet sedla zraven Mery. "Saj mi ne bo treba nositi krone ali česa podobnega kajne?" se je nekoliko boječe nasmehnila. Zdelo se ji je, da bi s krono ali tiaro izgledala precej čudaško. Obleke, vikanje in naslovljanje z 'gospa' bi prenesla ampak s korno pa bom čudaška. Ugotovila je, da ima lase nekoliko razmršene, odpravila se je poiskat glavnik, in ga tudi našla. Počesala je lase nato pa si spletla kito. Sedaj je izgledala veliko boljše. Spet je sedla zraven Mery in se spomnila še ene pomembne stvari. "Te moram naslovljati s kraljico?" vprašanje je bilo postavljeno precej boječe. Še enkrat se je ozrla po precej lepo urejeni sobi, nato pa pogledala čudovito urejeno Mery. Imela je modro obleko z dolgimi rokavi in lase v rahlih kodrih. Proti še vedno nekoliko zaspani in površno počesani Luciane je bila kot angel. "Kaj pa moj konj? In kaj naj naredim z Larsom, volkom?" spet vprašanje. Luciane se je zavedla, da je v zadnjih nekaj minutah postavila toliko vprašanj, da še sama skorajda ne bi mogla odgovarjati tako hitro nanje.


[pri tistem postu sem tak uživala ko sem ga pisala XD]