Fillip je legel v visoko travo. Ni mu bilo mar, ali je blizu mesto ali cesta. Bilo mu je pomembno, da uživa. Nikamor se mu ni mudilo. Bil je kralj svojega življenja, delal je kar je hotel. Ravno je prišel iz svojega novega potovanja po Ethiru. Zanimivo malo mestece, si je rekel. Roke je prekrižal za glavo. Opazoval je oblake, ki so menjale obliko in si predstavljal kako skače po teh mehkih puhkih. Opazoval je cvetoče cvetlice in kobilice, ki so ga preskakovale. Sam pri sebi se je zahihital. Čeprav se ni gibal veliko med ljudmi (raje je potoval in raziskoval), je ta trenutek začutil željo, da bi ta trenutek delil še s kom. Omisliti bi si moral živalco. Ob tej misli se je ponovno nasmehnil. Modro nebo in sanjarnjenje ga je uspavalo. Oči so se mu začele lahno zapirati in ni se mu ljubilo do doma, kjer bi zares počil. Namestil se je in potonil v lahek spanec...
Ko se je zbudil se je bolj ali manj že zvečerilo. Vstal je in nadaljeval svojo pot proti Lossarnachu