Cesta od Min-Rimmona do Lossarnacha

Clarissa je imela na začetku namen kupiti kakšno orožje, a si je premislila in se odpravila proti Lossarnachu, iz katerega se pride v Beleriand. Želela si je živalskega spremljevalca in točno je vedela kje ga bo dobila. Po sivi, prašni cesti, obdani s starimi, lesenimi in razpadajočimi hišami in utami. Clarissa je uzrla tudi kakšno zgledno hišo, a se za okolico ni menila. Spotoma jo je napadel nek umazan berač a se ga je hitro otresla z nekaj udarci in uporabo nekega kamna.

Clar se je v čisti temi vrnila v Min-Rimmon.

Leassi, Nemesis, Opal in Amethyst so se v somraku večera po cesti odpravile proti Lossarnachu, da bi pozneje prišle v Beleriand, vsaka pa je nahrbtu nosila težko vrečo z robo, ki sta jo Opal in Lea nakradli kralju Min-Rimmona. Potovale so več dni, nato pa so končno prispele v Lossarnch. Mesto so obšle, le ena je skočila tja po potrebne stvari in s sabo prinesla tudi novico, ki jim še ni bila znana... V Beleriandu se bo odvijal festival, ko bodo prišle. Tega prej niso vedele, so se pa razveselile in še z večjim zagonom hodile naprej.

Clarissa je ob vzhajajočem soncu hodila po poti z podgankom na rami.

Luciane je z Eo hodila po cesti in iskali sta vsaka svojo rožo, ki sta si jih zamislili, tako sta odganjali dolgčas. Kmalu je Luciane našla rožo, ki si jo je zamislila, bila je divje rdeča in z vranje rdečimi črtami. Poklicala je Eo in ji povedala da je našla rožo, ki jo je iskala. Luciane je bila vesela da je bilo končno konec poti.

[Je dovolj??]

Clarissa in Lyan sta s svojima živalskima prijateljema hodili po poti v Min-Rimmon.

Lyan in Clarisa sta se vračali v Beleriand, saj sta opazili na novo obešene razglase za konjsko dirko.

Saiaron je postala s kobilo eno. Ko sta v daljavi ugledali Main-Rimmon se je Sai le namrščila in se naprej posvečala Airen, ki je galopirala neverjetno hitro.

Lyan je nadaljevala svojo pot kot da Lossanarch ne bi obstajal. Vedno bolj se je bližala svojemu cilju, zato je pospešila. Komaj čakam, da bom doma!Stekla je in v minuti je prišla do mesta.

Z Lysso ob boku je lagodno tekla po zaprašeni cesti. Ko je zagledala Lossanarch, je zavila na ozko stezico skozi gozd, po kateri je prišla na drugo cesto in se obrnila proti Beleriandu.

Pot proti Lossarnachu je imela eno križišče, ki ga je Clar dobro poznala. In druga pot je vodila domov v Min-Rimmon. To je Clarisso in Uheljca spodbudilo. Bilo je že precej temno in rada bi spala na trdih, a ljubih tleh Min-Rimmonskih ulic.

Clarissa je tekla stran. Čimdlje, le da se ne obrne. Sedaj bo njeno mesto Beleriand, ne pa Min-Rimmon. Uheljvc ji je tesno sledil, in kmalu sta bila pri Lossarnachu. Clar je pljunila na tla in se ustavila. Iz vreče s hrano, ki jo je vzela s sabo je vzela meh jabolčnega mošta in malo spila, Uheljc je pa poiskal lužo. Kmalu sta nadaljevala pot.

Že so prišli mimo Lossanarcha in videl si že lahko domačne hiše Min-Rimmona, ki so se temačno sklanjle k obzidju. Ko pa sta ostaladva že mislila, da bodo šli noter, je Lyan zavila. Nekaj časa so hodili ob obzidju, nato pa zagledali njeno palačona hribu.

Mike se je skoraj zaletel v vrata Min-Rimmona a nato je videl, da ne grejo v smer mesta in si oddahnil. Sledil je Lyan v njeno "DOMOVANJE".

Mirno je stopala po prašni cesti in njeni koraki so odmevali skozi tiho jutro. Ko je zagledala prve strehe je zavila in nadaljevala pot proti Beleriandu.

Clarissa, Lyan in Loryna so divje jezdile proti temnostranskem mestu, z njimi pa je bil še eden izmed Clarissinih stražarjev. V daljavi so končno zagledali hrib na katerem je stal Min-Rimmon. Ko so prišli bližje sta obe z Lyan zdrsnile s konj. Stražar pa ju je privezal na vrv in odjezdil nazaj. Dekleta so vstopila v zlovešče mesto.

Nathaniel se je malo pred popoldnevom od Minn-Rimona odpravil do Lossarnacha. Prehoditi je moral še kar nekaj poti, zato se ni obiral in zapravljal dragocenega časa ki ga je imel na voljo.

Počasi in tiho se je sprehajal po svetu gozdov. Nekje v daljavi je zaslišal veseljačenje. Čutil je toplino ognja. Vilinsko zborovanje... nekaj se dogaja. Naj se vojna prične... Oddrvel je naprej

Zarezal se je ob njeni pripombi in se naslonil na steno, da bi pocakal nanjo.

ko se je vrnila z nakupovanja, sta se odpravila dalje, proti Min -Rimmonu. Arm je lahko kar videl zarv njenih oceh, ko sta se blizala temnemu mestu, v katerem je bila kraljica podzemlja. Med hojo jo je vprasal "Mi pokazes mec, ki si si ga kupila?"

Pocasi so se v daljavi ze priceli izrisovati obrisi mracnega mesta. Lahko bi prisegel, da je cutil, kako za temi zidovi biva mrak, strah ter trepet vsega dobrega. Min-Rimmon, najbolj pokvarjeno in temacno mesto v Forestu. Cutil je,, kako ga klice, cutil je njegovo temacno senco, cutil je valove teme, ki so se sirili izza sivih zidov in greli njegovo zlobno srce. Obrnil se je k Lei in dejal "Povsem razumem, zakaj zivis tukaj. min-Rimmon je kot voda za ribe. Temni raj, eden zlobe, nirvana za morilce." blazeno je zavzdihnil.

Clarissa je kot nora tekla. Ogrinjalo se ji je zapletlo v noge, tako, da je skoraj padla, a je to ni ustavilo. Hotela je imeti konja. Črni lasje so se ji usuli na obraz, ravno, ko se je približala Lossarnachu.

Konj je galopiral, Clarisso je pa malo čudno zanašalo na njegovem hrbtu. Takoj, ko se je spomnila, kako se jezdi, je že nazaj solidno izgledala. Kako mu je sploh ime? je pomisila. Finnvara. Kratko Finn. Clar je skoraj padla s konja. "Kdo je to bil?" je ostro vprašala in se ozrla okoli sebe. Uheljc je nekaj preplašeno zamrmral, nato pa utihil. Nikogar ni bilo tu. Na meni sediš. Moram reči, da si čudovita gospodarica. Vsi ostali so me nekaj ustavljali, tepli. Ti pa pustiš, da galopiram. "Čudovito," je zamrmrala. za miselne pogovore z dovolj pametnimi konji je že slišala. Si res zloben? ga je vprašala. Ja. Rad uničujem, poškodujem nekoga... "Res je zloben," je spet zamrmrala. Jaz tudi. Mimogrede, sem Clarissa, tole pa Uheljc. Finnvara je zaprhal. Rad imam podgane. Clar je še malo pomislila, nato pa mu je povedala za bitko. Bitka, čudovito, je pripomnil in zastrigel z ušesi. Tako sta se pogovarjala še celo pot do mesta, ki se je že prikazovalo v daljavi.

Konj je muhasto hodil ob Willow, ona pa prav tako muhasto ob njemu, noben ni popustil. Niti ona, ki ga je držala ob sebi zavajeti, niti on, da bi ga zajahala. In tako sta zamorjena odšla proti Min-Rimmonu.

Cesta se je vlekla v nedogled. Ampak Faith je bila preveč zamišljena, da bi to opazila. Avtomatsko je stopala naprej in strmela nekam v prazno.