Trg pred palačo

Ko je Samell zaslišala glasbo, je skočila po konci. Vilinska glasba. Prava paša za njena ušesa. Že sama melodija te je povlekla v svoj svet. Samell je bila tudi med ljudmi ter vilinci, ki so bili očarani nad glasbo. Začutila je moč glasbe. Zamižala je. Njen svet. Brez trpljenja. Nikjer ne bi živeli ljudje, ki bi se bali celo svoje lastne sence. Drevesa bi znova 'plesala', ter se veselila z vilini. Vilini bi se več družili z ljudi...Vsa živa bitja bi bila združena za vedno. Smejala se je. Ta njen svet jo je tako prevzel, da sploh ni opazila, da je medtem že odšla na plesišče. Na plesišče kjer je zdaj bilo ogromno ljudi. Osredotočila se je na glasbo...
Počasna... Nekako se zdi da orkester uporablja čarovnijo, saj je plesišče polno. Tako kot otroci, kot odrasli so se majali v ritmu te prečudovite glasbe.

I need you tonight
Hey baby,
i wana, to dance whit me...

Hej...to je pa res glasba pa pol!!
Roke je skrčila k sebi, k prsim. Zavrtela se je in se prepustila glasbi. Glasba jo je nosila, kot morje ladje...Lahkotno, kot da bi 'plesala v zraku' je skočila, ter se zavrtela. Malo je bilo sicer čudno, saj je v zraku ostala, več časa, kolikor je v navadi.
Ups..
Ko je mehko pristala na tleh ni nič čakala na naslednji takt, vendar je šla po ritmu zaplesati. Ne da bi se ustavila se je razgledala po plesišču. Rumena deklica, ki se je smejala se je dotaknila kraljice.
Tega pa jaz na tvojem mestu ne bi naredila deklica. Pa ja veš da je pomembna...
A na njeno presenečenje, se kraljica ni razjezila ali kaj podobnega. Ne..Ravno obratno nasmejala se je.
Sreča...
Plesala je še nekaj minut. Ta vilinska glasba je bila zanjo. Lahkotna, mehka, ter lebdeča. Samell se je znova prepustila plesu. Ni dovolila, da jo je karkoli zmotilo. Kar naenkrat se je vanjo nekdo zaletel. Kmalu je padla, a je ta padec uprizorila, kot da bi plesala. Res je ni nič zmotilo. In ko je pristala na tleh, je noge skrčila, ter se nekako zavrtela. Mogoče je bilo malo čudno,...Predstavljajte si kako neko črnolaso dekle, s svetlimi prameni, v beli-sinje modri obleki, sedi na tleh, s pokrčenimi nogami, ter se vrti. Sicer je to nemogoče, a če bi bilo, bi bila ta deklica čisto opraskana. A Samell ni bila. Razlog je bil preprost. Samo okoli nje se je začela zbirati voda. Ni se razlila po celotnem plesišču, ampak je ostala pri njej. Ko jo je Samell opazila, se je ta že dvigovala. Pa ne zaradi čarovnije, temveč ker se je Samell vrtela. Voda je brizgala proti nebu, a ne med ljudi. Samo dvigovala se je in spuščala, prav tako kot Samell. Čutila je kako jo čarovnija vilinske glasbe zapušča. Razlog je bil lahko le eden: Glasba se je končevala. Temu primerno, se je vedla tudi Samell. Vse hitreje se je spuščala in dvigala, dokler ni bilo konec glasbe. Za konec je Samell skočila, ter naredila 'špago'.Objela je levo nogo, ki je bila za razliko od desne spredaj. Zdaj na zemlji ni bilo niti kapljice vode. voda je potovala za Samell v zrak. V zraku je obstala prav tako kot ona, vendar le za nekaj časa, saj se je Samell odločila, da bo znova pristala na tleh. In res je. Točno po ritmu, in tako mehko... Mell se je šele zares zavedla,da je na tleh, ko je voda (ki je prej zaradi glasbe ni čutila) padla nanjo.
Zaradi tega je bil čisto mokra, zato so jo drugi vse bolj čudno gledali. Izgledalo je kot da je sirena prišla iz vode in vse zmotila pri ploskanju.

Luciane ni bila vajena takšnih glasb. Pa je vseeno plesala. Vedela je da ji ne gre prav dobro plesala je v bistvu enako kot prej samo da je vse gibe naredila bolj počasne. Razmišljala je da če bo dobila kaj denarja na tem tekmovanju si bo kupila govorečo žival. Najverjetneje volka, da bo poplačala dolg ko je ubila toliko volkov. Zavedla se je da je plesala že cel čas le da o tem ni razmišljala. Opazila je dekle ki je bila po vsej verjetnosti čarovnica in ugotovila da zelo lepo pleše. Najverjetneje bo zmagala ona je pomislila, ni bilo pomembno, pomembno je bilo le da je plesala. Plesala je v upanju za uvrstitev na drugo ali pa morda celo prvo mesto. No pa saj bo verjetno govorečo žival kupila v vsakem primeru. Plesala je tako kot prej, le da je upočasnila gibe in jih naredila malce drugačne. Kmalu bo glasbe konec, takrat bo morala nehati plesati. Zaslišala je kako se glasba končuje zato je začela plesati še počasneje. Ko se ji je zazdelo da je bo konec je naredila najprej kolo nato pa še stoja most in ostala v mostu dokler ni bilo glasbe čisto knec, zadnji srečni trenutek.

Samell je na plesišču že kar nekaj časa. Bila je spročena, in njeno telo se je odzivalo na glasbo kar samo. Sicer na začetku tega ni bila navajena, a se je privadila, saj se ji je to ves čas dogajalo.
Nova glasba...Hmm...Ta je nekako drugačna. Poudarjeni so ritmi. Da...Torej bi lahko za posebno glasbo posebno plesala. Ja...Zakaj pa ne?
Začela je plesati. Roke in noge je začela premikati prvo. Noge je premikala čisto ravne, roke pa je 'lomila'. Karnaenkrat se je ritem spremenil, prav tako tudi glasba. Nič več ni bila za lomit kosti, ali kaj takega, zdaj je bila navihana, ter predrzna. Že res da je Samellin obraz izdajal nekaj presenečenja, a njeno telo (ki se je premikalo), pa je nadeljevalo, po ritmu, ter delalo kakor je 'naročevala' glasba. Zdaj je postajala vse hitrejša. izgleda, da je nekega plesalca nekoliko zaneslo, saj je zdaj hrbtno, po ritmu se pomikal proti njej. Ni se pravočasno ustavil. Zato pa ima Samell hitre reflekse. Naredila je salto, tako da je pristala zdaj pred njim. In to po ritmu. Zdaj je bil moški presenečen, ter je šel zdaj proti njej, seveda po ritmu. Ona se je zasmejala, nato pa naredila salto nazaj.
To!!Znova po ritmu.Glasba je postajala vse hitrejša, Samell, ter moški, ki se je pomikal k njej, pa sta nekajkrat ponovila ples (on se pomika k njej, on ga presokči), seveda po ritmu. A končno sta nehala. Obadva na enkrat, tik pred koncem te glasbe. Ko je naredila zadnjo salto, jo je on ujel. Samel je roke ovila okoli njegovega vratu. Šele takrat je lahko videla njegov obraz.Svetli rjavi, kratki lasje, ter srebrne oči. Bil je mišičast. Imel je lepo postavo, in na pogled je izgledal zelo priazen. Naslednji trenutek jo je vrgel v zrak. samel je roke stisnila k sebi, stegnila noge, ter se nekaj časa vrtela v zraku, in sicer v ležečem položaju. Ko je spretno pristala na tleh (čepela je, eno roko molela v zrak, z drugo se dotikala tal), se je razgledala. Moškega ni bilo na vidiku. Začela je ploskati sebi, in drugim ljudem na plesišču, medtem pa se še naprej oziralaza skrivnostnim plesalcem. Šele tedaj se je zavedla, da ima za ušesi listek. Razgrnila ga je. Na njem je pisalo:

'Moje ime je Daniell (Dan).
Se kmalu znova srečava.'

Samell ga je zmačkala nazaj, ter se smejala. No zdaj je na vrsti, za naslednjo glasbo.
No pa zaplešimo...

No, pa zaplešimo...
Na vrsti je bila nova glaba-nova zvrst. Tokrat balada, ki govori o ljubezni. Bila je počasna. Mell najprej ni želela plesati, a zdaj se je že zavedala, da jo od plesa ne odvrne niti ena stvar več. Z glasbo sta postali eno. Skupaj sta očarali druge ljudi. Skupaj sta se zabavali. Radi sta bili skupaj.
Oh...ko bi bilo vsak dan tako. Tako brezskrbno, zabavno, ter polno živjenja. Začela je plesati. sicer je bilo bolj čudno, da si na balado plesal sam. Čisto sam. Vendar se Mell tudi na to ne zmeni. Saj tako ali tako ne pleše sama. Z njo pleše glasba. In vedno bo. Tega se zaveda. Njeni plesni koraki so bili mehki. 'Plavala je po pleišču. Niti enkrat se ni v kogarkoli zaletela. Kot nežni veter na plesišču se je gibala. Noben je ne more ustaviti.

Love you,
now, and forever.
It's every think so deep,
like ours love?

Tukaj je se je Mell vrtela, ter stegovala svojo nogo. A zdaj je bil na vrsti refren.

Every love, in ours heart,
it's so pretty, it's so coooooool!!!!!

Zdaj je bil ritem hitrejši,prav tako kot Mell. Slednja je naredila stojo postrani. Sicer je bilo to zares čudno videti, a je vseeno nekako naredila. Med refrenom je skakala na eno roko, na drugo. Enkrat ali dvakrat se je njiju celo zavrtela. Približeval se je konec pesmi. POstajala je vse bolj otožna, prav tako kot Mell, saj je bila možnost, da je to zadnja pesem na tekmovanju.
Če je res zadnja, pa naredimo še kaj.
Skočila je v zrak, ter pristala na tleh. Znova je čepela, a že naslednji trenutek je ležala. Za zadnji takt je premaknila svojo glavo na drugo stran. In...
Konec te pesmi. Samell ni vstala. Še naprej je ležala, se smehljala ter ploskala. Neko dekle ji je ponudilo roko. Sprejela jo je, ter se dvignila. Ko je dvignila glavo, da bi se zahvalila, pa je že ni bilo več.
Le kdo je bilo to dekle?

Merenwen je še naprej veselo poplesavala po plesišču. Nikoli ni prav veliko pisala, a zdaj je odkrila da ji je ples pravzaprav neizmerno všeč. Ko je plesala sploh ni opažala stvari okoli sebe.. Bila je v svojem srečnem svetu, kjer ne bi šlo nič narobe... Ko bi bilo le res tako, si je mislila Merenwen. A niti to, da je pomislila kakšen je svet v resnici je ni mogel užalostiti. Pomislila je, kako bi plesala njena mama. Skorajda je ni poznala saj je ostala pri, saj je ko je bila Merenwen stara 3 leta odšla. Mery se je zmerj zdelo, da je za to kriva sama... Vendar je vrgla stran slabe misli. S pogledom je ošvrknila kraljico, da bi razbrala kaj si misli o tem plesu in videla je, da je gledala njo. Merenwen je hitro umaknila pogled in spet začela plesati. Nenadoma je orkester začel igrati počasno in bolj otožno pesem. Res ni vedela kako plesati na tako glasbo, saj je niti slišala ni velikokrat. Kaj naj zdaj... To je bolj ples za pare. Po nekaj časa premišljevanja se je končno nečesa spomnila. Dvomila je, da je kdo že kdajkoli videl tak ples. Začela se je nagibati levo, desno, naprej, nazaj... Vse v ritmu glasbe. Tega plesa se je pravkar spomnila zato je najbrž izgledalo drugim precej čudno, vendar njej je bilo všeč. Nagibala se je, kot listi v vetru, elegantno... Želela je le preizkusiti nekaj novega in samo upala je, da bo to všeč kraljici...

Luciane je bila vesela da je bila drugouvrščena. Najraje bi kar zaplesala. Ampak je za ta dan plesala že dovolj. Ko je dobila nagrado se je zahvalila in se spomnila o čem je prej razmišljala. Kupila si bo volčjega mladiča. No ja, saj niti ni pričakovala da bo prvouvrščenka. Bila pa je vsekakor vesela da je sploh uvrščena. Saj se je spomnila tistega reka: Kdor z majhnim zadovoljen ni, velikega vreden ni.In bila srečna dalje. Nameravala je najprej spoznati črnolaso vilinko, nato pa si kupiti živalico. Opazila je da je na tretjem mestu pisalo Merenewen, in da je to tista črnolasa vilinka. Tudi ime se ji je zdelo znano. Ta vilinka ji ni dala miru. Odločila se je da bo morda bolje če si najprej kupi žival in šele nato spozna vilinko.

Ko je Samell videla, da je bila prvouvrščena, se sploh ni ganila. Bila je na svojem mestu, njena usta pa so bila odprta. Ko ji je kraljica pomignila, češ naj pride gor, je zbrala pogum ter stopila na oder. Razgledala se je. Ljudje so vljudno ploskali. Poiskala je ljudi z ulice. Ni jih našla.
Le kje so?
Pogledala je tudi proti ulici. Tudi tam jih ni. Skomignila je. Od kraljice je prejela nagrado. Šele takrat se je zavedala koliko denarja, je bilo v njej. Nasmejala se je, nato pa odšla z odra.
Tako je hitro odšla do stranišča. Tam se je preoblekla. S čarovnijo, je naredila, da je bila njena običajna oblaka pri njej, ta, v kateri pa je plesala pa domov.
No, pa lepo pojdimo v oražnarno.

Luciane je bila malo prej v trgovini. Kupila si je volčjega mladiča, spomnila se je da ga še ni vprašala po imenu. Vprašala je:"Hej, kako ti je pa ime?" Dvignila ga je k svojemu obrazu in v odgovor ji je volkec rekel:"Živijo! Jaz sem Lars, kako je pa tebi ime?" Luciane mu je odgovorila:"Jaz sem Luciane, mi pomagaš poiskati temnolaso vilinko?" Mladiček je privolil in skupaj sta odšla po trgu da najdeta temnolaso vilinko Merenewen. Luciane se ni mogla spomniti od kod jo pozna. Vedela je da je iz otroštva. Ampak saj ni imela prijateljic. No pa saj v bistvu ni tako težko, samo najti jo mora in se pogovoriti z njo. Razmišljala je o vsem mogočem, kaj če sta sestri, ali pa kakšni drugi sorodnici...

Ea je prišla na trg s svojo opico. Razgledala se je naokoli in ugotovila, da je plesno tekmovanje že končano. Ni vedela, kam bi šla, nato pa je zagledala Luciane. Nekako se je prebila do nje in rekla: "Živjo Lucy. Kako ti je šlo?" Videla je, da v rah drži volkca. Vsa navdušena je vprašala: "Si si kupila volkca? Zna govoriti? Kako mu je ime?" Bil ji je zelo všeč. Pobožala ga je in dodala: "Kako je lep. Jaz pa sem si kupila opico. Saj res. Še vedno ji nisem dala imena." Ko se je to spomnila se je obrnila k jej in rekla: "Že imeš ime?" Opica ji je odgovorila: "Ne." Hmm, se je zamislila Ea. "Saj si fantek, kajne?" "Ja," je odvrnil. "No, potem ti bo ime Keith. če se strinjaš seveda." Vprašujoče ga je pogledala. Keith je odgovoril: "Seveda. Ti pa si?" Ea se je zasmejala. Čisto se mu je pozabila predstaviti. "Sem Earedien a lahko me kličeš Ea."
Nato se je obrnila nazaj k Luc: "Kam greš zdaj?" Sama ni vedela, kaj bi počela, zato je upala, da Lucy ne bo nadležno če bo šla z njo. "Katero tekmovanje je zdaj na vrsti?" Močno si je želela iti na pivsko. Zdelo se ji je, da bo to najbolj zabavno. Pogledala je Luc in počakala na odgovore.

Luciane je Ei najprej odgovorila na vprašanja: "Na tekmovanju sem bila drugouvrščena. Tole je moj volkec ki zna govoriti ampak je zdaj malo užaljen ker si pomislila da ne zna govoriti. Ime pa mu je Lars." Nato pa dodala:"Najprej sem želela spoznati temnolaso vilinko Merenewen, zdela se mi je znana, pa še ime ji je tako kot naj bi bilo ime tvoji prihodnji učiteljici. Res pa ne vem katero tekmovanje je zdaj na vrsti", je rekla in se nasmehnila.Nato pa hitro dodala:"Tvoja opica je prisrčna. Keith, lepo ime. Na katero tekmovanje pa bi želela iti?" Pomislila je da bodo Ei morda všeč kakšna tekmovanja. Zanimalo jo je katera. Sama nikakor ni želela sodelovati na pivskem tekmovanju, zdelo se ji je ogabno da so toliko popili da bi dobili nekaj denarja. Morda pa je Ei všeč ravno pivsko tekmovanje.

Saiaron je zazhala in se sunkovito prebudila. Kobila jo je suvala z gobčkom in nežno rezgetala. Bilo je pozno popoldne in Saia je žalostno ugotovila, da je prespala vsa današnja tekmovanja. Vstala je in zavzdihnila. "Pridi Airen," je rekla in se povzpela na njen hrbet. 'Zakaj se ne pogovarjaš z mano v mislih? Tako je bolj zabavno, veš,' je spregovoril nežen glas v njenih mislih. 'Airen?' se je začudila, ta pa je odgovorila 'Ja, jaz. Kam greva?' 'Domov, v gozdu Araw imam čudovito hišo na drevesu. In spodaj, med koreninami, je čudovit, udoben hlev.' Sai je spodbodla kobilo in ta se je pognala v galop. Oddirjali sta skozi mestna vrata, ven, v svobodo širjav.

"Stran, ljudje, s poti!" Ta stavek ne bi tako unčikoval, če Rain ne bi sedela na napol norem žrebcu, velikim 182 centimerov. Konj je izražal odločno jezo, spričo tega, kakšno je tekmovanje. Da se razumemo, ne zato, da bi ga skrbelo za Rain, čeprav je zelo verjetno, da jo bo kateri bebec hotel posiliti.
'Rain,' je najmanj stokrat začel pridigo Napolitano, 'poglej. Ne moreš se udeležiti tega tekmovanja. Ne morem te NAPOL pijano prevažati po ulici! In sploh, ne bo moja skrb, če te bo kateri pijanec potegnil s sedla. Potem te bom mogel braniti, saj veš da sem danes zaradi tistega roba mojega hleva staknil prasko na desni nogi!' Bežno je pomigal z desno sprednjo nogo in pri tem podrl štiri ljudi.
Rain to sploh ni opazila. "Ti, Napolitano. Grem na pivskega! Me prav malo briga za tvojo rano. Dokler te kdo ne zabode v prsi me imaš za braniti!"
Napolit je brezvoljno zagodrnjal, kot nekakšen pritrdilen in nikalen stavek hkrati, a Raa se ni več menila za to.
V kasu sta prijahala ravno na sredino trga. Rain je bilo smešno, da sta z napolitanom zgledala kot da ubežanca, saj konj ni imel ne uzde, ne sedla. Stisnila je ustnice, da se ne bi zasmejala. Sklonila se je navzdol in pogledala položaj valjajočih mož, ki jih je Napolit podrl, da bi zasegel svoje telo na sredino trga. Neki vilin je vstal in nadrl Rain: "Kaj za boga se pa greš, punčara, da podereš vse ljudi okoli sebe?!"
Rain je priprla oči. "Smo že malo pijani, kajne debelinko? Ogrevanje? Se mi je kar zdelo. Torej, če bi bilo RES, da sva te podrla, sem taka kot pošteni ljudje. Vzamem toliko, kot potrebujem in nič več. Ampak je zelo očitno, da te je teža alkohola prevrnila na tla." Vzvišeno se je obrniila naprej in se za zardelega vilina ni več zmenila.
"Noo, bo to še dolgo trajalo, da se zberejo?" je neučakano zamrmrala in si šla s prsti skozi svoje rahlo skodrane, mehke rdeče lase, ki so ji segale do križa, torej do Napolitanovega hrbta, če je sedela na njem. Z mačjimi očmi je ogledovala okolico in se zdolgočaseno ulegla na Napolitana, ki je takoj začel protestirati, da ni kavč.

Samell je prispela na trg. Bil ji je znan, a takega še ni videla. Bil je vred vsakega pogleda. Sedela je na Streli in radovedno opazovala ljudi, ki so bili navdušeni nad tekmovanjem.
Glej, če boš kje videla Rain. Ali pa Napolitana. 'Že v svojem elementu' Toliko bolje. 'Za koga?' Ne vem. Hitro in odrezavo. Še naprej je iskala Rain, a je ni videla nikjer. "Upam da se bomo videli v gostilni. Pijača je že najina."
Si moreš misliti! Zastonj je! Briga me za nagrado, samo da se bom lahko napila. 'Heh...Kaj sem pa jaz?' Hm? Kobila? 'Boš tudi meni kaj dala?' Za to te ne rabi skrbeti. Opazovala je množico ki se je prerivala. Opazovala je, do kam je vrsta vodila, a se je kmalu zgubila med trapasto množico, ki je kričala vsepoprek. Vdala se je in pustila, da ju je močan tok množice odnesel.
Usedla se je po turško-na Streli in še naprej opazovala množico, upajoč, da bo med njo zagledala njeno sestrično - po možnosti na njenem lepem konju, ki sta slučajno Strela in on prijtelja - Rain. *
Strela jo je odpeljala do uradnik ki je sedel na stolu. Samell ga ni videla, saj se je osredotočila na napis. V oči ji je padla zadnja vrstica.

Nagrada za vse druge: Zastonj pivo, kolikor vam ga poželi srce!

Zavriskala je. "To mi delajte! Vi vsi ste carji! Obožujem vas!" Uradnik jo je naposled le zagledal. Samell se je stegnila čez kobilino glavo in jo naslonila na njeno. Prijavila bi se prosim.

((odstejte *Rain sm hotla se keii vec napisat, pa me iie cajt preganju))

Edit by Lea: Bom odštela -.-

Drugi del festivala? V čem bomo tekmovali? Bi tekmovala? Luciane so se po glavi podila ta in še razna druga vprašanja. Prišla je do mize in prebral: Pivsko tekmovanje... Ne bo šlo. Ne pijem alkohola. Sama pri sebi se je nasmehnila in odšla do drugega konca trga. Mogoče bosta mery in Ea tekmovali. Kdo bi vedel. Osedla se je na tla in metala kamenčke iz roke na roko. Ko ji je kamenček padel na tla je odnehala. Pobrala drugega in ga s pomočjo čarovnije metala v zrak da je tam delal razne vragolije. Igrala se je pa jo je vseeno gledala družina ljudi. Pogledala jih je in pri tem ni pozabila nadzorovati kamenčka. Nasmehnila se jim je in ga vrgla visoko v zrak kjer je začel risat risbo. Narisal je metulja, drevo in nato končal risbo pristal je v roki in v zraku je bilo z dimom zarisano kar je Luciane s pomočjo kamenčka narisala. Ozrla se je zamahnila z roko in risba se je izbrisala. Vstala je in odšla poiskat Eo ter Mery. Kamenček je vtaknila v mošnjiček da se bo pozneje spet igrala. Pa ravno pivsko tekmovanje morajo imeti. Je pomislila in pogledala preko ramena kako dolga je vrsta za pivsko tekmovanje. Zraven njene noge se je pojavil Lars in ji rekel:"Kako je s tekmovanji? Boš tekmovala?" Luciane mo je kmalu odgovorila:"Imeli bomo pivsko tekmovanje, ne pijem alkohola, zato ne bom tekmovala." Lars je nadaljeval:"Kje pa sta Mery in Ea?" Luciane je zavzdihnila. "Si vse poslušal? Ne vem kje sta." Zamislila se je. Morala ju bom najti. Nisem sigurna če sem ju prehtela ali sta onidve prehiteli mene. Spomnim se samo da smo se ločile in potem ju nisem več našla. [/i]

Ko je Ea slišala, da se bo na odvijalo pivsko tekmovanje je takoj odšla na trg. Postavila se je v vrsto, da bi se prijavila. Ogledovala si je druge tekmovalce in razmišljala, če jih bo lahko premagala. Naenkrat je zagledala Luciane, ki je stala ob robu. Poklicala jo je: "Luciane!"
Ravno takrat pa je prišla na vrsto, da se prijavi. Uradniku je povedala ime, ter mu plačala. Nato si je pogledala nagrade. Zdelo se ji je lepo, da je za vse tekmovalce zastonj pijača. Še lepši pa sta se ji zdeli prva in druga nagrada.
"Kaj misliš, Keith? Bom dobila kakšno nagrado?" Nekaj časa se je delal, kot da razmišlja, nato pa ji je odgovoril: "Ea saj si vendar tako nadarjena. Gotovo ti bo uspelo." V njegovem glasu je začutila sarkazem, zato se je zasmejala.
Nato se je obrnila k Luc in jo vprašala: "Kaj ti ne boš tekmovala? Si sploh že bila na kakšnem tekmovanju?"

Edit by Lea: Ti bom odštela -.-

"Bila sem na plesnem tekmovanju. In sicer sem pridobila drugo mesto. Na pivskem tekmovanju ne morem tekmovat ker alkohola ne pijem." Nasmehnila se je Ei. Upam da bo kakšno tako tekmovanje kot je bilo prej hipodrom. Je pomislila in šla ob rob trga. Kamenčka ni vzela iz mošnjička ker je nežno in odsotno božala Larsa. Čenljala ga je za ušesi in Lars jo je zelo prestrašil ko je rekel:"Ti res ne boš tekmovala?" "Ne, upam da bo kakšno takšno tekmovanje kot je bil hipodrom okoli obzidja. Na tem bi res tekmovala." Luciane je Larsu zaupala svoje misli. Vstala se je in odšla do Ee, ki je stala tam. Stekla je in ko je prišla do nje ji je rekla:"Pa vso srečo na tekmovanju, potrebovala jo boš." Nasmehnila se je in rekla Keithu:"Ti pa pazi da se ji kaj ne zgodi." Zasmejala se je in jima pomahala. Lars je srečal še nekaj haskijev, ampak niso znali govoriti, čeprov jih je Lars skušal kar naprej zaplesti v pogovor. Bili so smešen prizor in Luciane je stekla da bi Larsu razložila. Ko je prišla tja je prijela Larsa in ga odnesla, zraven pa mu je razložila:"Lars, to so negovoreče živali. Si pomislil da so na svetu tufi negovoreče živali?" Lars je osramočeno pogledal v tla in Luciane ga je pobožala.

Tania je prišla na festival. Opazovala ej vse okrog in ob glasbi si zaželela, da bi malo zaplesala. Nato je videla, da se začenja pivsko tekmovanje. Takoj se je postavila v vrsto, in čakala, da bi se prijavila. Ko je prišla na vrsto, je povedala ime in priimek, nato pa počakala na začetek.

Edit by Lea: Ti bom odštela 500.

Giselle je hodila in hodila po tem lepem mestu Beleriand. Ustavila se je pred trgom. Tu je bilo zbranih mnogo ljudi, da je bila Giselle kar malo zmedena... Takrat pa je zagledala tablo z napisom naj se prijavijo na pivsko tekmovanje. Ozrla se je po množici, ter videla da se kar nekaj bitij prijavlja na tekmovanje. Tudi ona si je strašansko želela zaslužiti kar nekaj denarja, saj je končno stopila na svobodno pot - ločila se je od svoje družine. Mislila je in mislila... Ali naj se prijavim? Ali imam sploh kakšno možnost...saj sem še zelo mlada...ampak mislim da ne bi blo pretežko...vendar bi si rada 1. nekaj denarja zaslužila sama... Tokrat berz obotavljanja se je postavila v vrsto in čakala. Ko je prišla na vrsto je povedala svoje ime, priimek pa ni hotela izdati..

Edit by Lea: Ti bom odštela.

Aro se je ves v pričakovanju prizibal do trga, ki ga je le stežka našel. Bilo je že kar nekaj ljudi, ki mu je predstavljala le konkurenco in želel si je, da bi jih bilo manj. A navsezadnje 500 zlatnikov le ni bila takšna nočna mora. Postavil se je v vrsto in željno čakal, da se bo lahko vpisal na tekmovanje. Glede na to, da so je njegovo oko zaznalo samo ženske, ne bi smel biti prevelik izziv priti vsaj do tretjega mesta, če že ne več. A raje jih ni podcenjeval in jih je zato gledal kot sebi enakovredne tekmovalce. Ko je končno prišel na vrsto je izdal svoje ime in priimek, nato pa še oddal denar. Pričakujoče se je ozrl naokoli, da bi videl kam naj krene zdaj.

Edit by Lea: Ti bom odštela.

Ko je opazila napis, so se ji pocedile sline. Samo da lahko pije zastonj pivo, pa bo srečna. Nato je zaslišala znan vriskajoč glas in zdrznila se je. Opazila je Mell. Bila je popolnoma navdušena, a Rain se je odločila, da dokler ne zlije vase nekaj vrčkov piva ne bo vpila. Iz čistega principa. Lahko se bo zelo drla, če jo bo kateri pijanec slučajno prijel za rit. "Gremo Napolit." Prijahala sta do uradnika. "Prijavila bi se..." je zažvrgolela in pretirano zafrfotala s trepalnicam, dala denar in odpeketala naprej. Opazila je vilina*, ki je ženske tekmovalke opazoval kar nekoliko zvrha in Rain je odjahala k njemu. "Ti slučajno podcenjuješ ženske?" je siknila. "Ha! Potem se bom pa jaz tebi smejala, ko boš tako ponesreči pritisnil roko na katero. U, kakorkoli, iti morem. Se vidiva takrat, ko boš imel lice rdeče od udarca ženske nežne rokice." Odjahala je do Samell in jo pozdravila. "Meeeeell! Kako si kaj? Kaj zdaj, ali se bomo že spokali od tukaj?" Navdušeno je brcnila z nogo in pri tem zadela nekega čarovnika. "Upsala. Veste, meni malo že trza noga. Trenutek izgubljene koncentracije. Kako žalostnooo..." Nto se je spet obrnila k Samell. "To bo žurka, kaj?" Zahehetala se je.

((*To si ti Aro. Oprosti Rain, feministična je pač. Oprostiš? Hvala. Oki, Samell, jst pa nimam nč domišljije dons -.-"))

Edit by Lea: Odšteto =)

Luciane je ostala, in ni šla z tekmovalci k Skrivčenem hrastu. Iz mošnjička je potegnila kamenček in ga spet poganjala v zrak. Okoli nje se je zbralo kar nekaj ljudi in marsikdo je naudušeno ploskal. Prišel je Lars in Luciane je kamenček spustila na tla ter ga z rokami ujela in se posvetila Larsu. "Luuuuc! Bejš gledat Eo kak pije ko nora! Kaj če rabi pomoč?" Luciane se je zamislila. Kaj če bo Ea potrebovala pomoč? Bolje da res grem tja, ampak kaj če me kdo napade? Dobro je pretehtala Ea je pomembnejša. To je povedala na glas:"Ea je pomembnejša." Lars jo je pogledal kot da je padla iz lune, Luciane pa se je že vstala in je otepala prah iz hlač. Odpravila se je ko jo je Lars opozoril:"Kaj pa jaz? Ne morem se preveč gužvati, marsikdo lahko stopi na mene ali pa me odnese s sabo." To je povadal s tako nežnim glasom da ga je Luciane morala dvigniti in nesti. Šla sta en krog po trgu in ker nista opazila Mery sta se odpravila do krčme. Luciane je morala hoditi počasi ker ni mogla hiteti, Lars je bil kar težek. Kmalu sta prišla do Hrastove ulice.

Merenwen je ravno pritekla na trg, ko je videla da je Luciane šla. Malo prepozno se je odpravila na trg a upala je, da se še lahko prijavi. Stekla je čez trg in si utirala pot med ostalimi svetlostranci, ki so se že prijavili. Vstavila se je pred prijavami in prebrala napis. Eru, ki ji je sedela na rami ji je porogljivo dejala: "Fivsko tekmovanje, kaj? Ravno zate ljuba Merenwen. Da bi taka nedolžna deklica popivala. Ne spravljaj me v smeh..." zarežala se je in Merenwen je začudeno pogledala Eru. Tokrat je prvič spregovorila več stavkov naenkrat. Kar nekaj minut je trajalo da je sploh prebavila kar ji je rekla govoreča orlica. "Kakšno nezaupanje do svoje gospodarice" se je zarežala, "Pazi da te ne kaznujem" je rekla in Eru ji sploh ni odgovorila. Seveda Merenwen ne bi nikoli škodovala Eru, kaj šele ukazovala. Rada jo je imela, čeprav jo je šele spoznala in njuni pogovori niso vsebovali drugega, kot žejna sem. Eru je preletela par krogov nad trgom in si ogledovala množico, tačas pa je Merenwen stopila k prijavam. Hitro je povedala svoje ime in dala prijavnino. Srečna je bila ko je zvedela, da še vedno lahko tekmuje. Ko se je prijavila je stekla nazaj k Skrivenčenemu hrastu. Eru je poletela nad njo in preden je vstopila v gostilno se je Mery še ustavila pri Calananu in mu povedala za tekmovanje, ta ji ni odgovoril vendar je Mery vedela, da mu ni težko počakati. Prej je rekla Eru če hoče z njim ostati zunaj se je le zmrdnila nad mislijo in dejala: "Da bi zamudila tebe pri popivanju, kar sanjaj". Mery je le zavila z očmi. Kmalu sta z Eru vstopili in pred sabo je zagledala ogromno vrčkov zlatega piva...

Edit by Lea: Sklepam, da si nisi sama odštela, tko da ti bom jaz ... Kar pojdi pisat v Hrast