Ulice

Komaj je njegova noga okusila tlakovana tla, ga je že zgrabil par rok. Aro je že drugič v tem dnevu bliskovito šinil proti meču, a so ga neznane roke prehitro in premočno zgrabile in odvlekle za sabo v zatohlo sobo. Prostor je bil temen, da je videl le obrise ljudi. V njem je smrdelo po umrlih živalih in izstrebkih. Komaj se je prisilil, da ni zastokal od smradu. Začutil je rezilo na grlu in opustil vse upe za obrambo. Nekje iz kota je spregovoril pritajen glas. "Odmakni nož." Kmalu ni več čutil hladnega pritiska in veliko lažje je zadihal. "Pretipaj ga in mu odvzami vse kar ima," je spet rekel skrivnostni glas. Mark se je že pripravljal, da bo zamahnil z mečem, a to ni bilo potrebno. "Ne bom okradel vsakogar, ki bo prišel mimo," je zasikal drugi mož in se začel prepirati z vodjo. Aro je hitro izkoristil priložnost. Zgrabil je meč in se vrgel proti vratom. Preden so roparji lahko reagirali, je že tekel po ulici in bil daleč stran od razpadajoče kolibe. Mark si je sam pri sebi obljubil, da bo od zdaj naprej še bolj previden.
Kmalu je prehodil vse ulice in sklenil, da je njegovega obiska v tem mestu konec. Odpravil se je nazaj proti cesti, po kateri je pred kakšno uro hodil.